kaj (3172)

1. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
2. kája, f. 1) das Räuchern, Valj. (Rad); jantar rabi v kajo, der Bernstein wird als Räucherpulver verwendet, Erj. (Min.); — 2) das Tabakrauchen; za kajo si vendar še imel, für Tabak hattest du doch noch ein Geld, Zv.; ali vas glava boli od kaje? LjZv.
3. kájanje, n. 1) das Tadeln, Jarn.; — 2) die Reue, Cig. (T.).
4. kájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, verweisen, Jarn., Jan., Mik.; — 2) = kaziti, verunstalten, Vrsno- Erj. (Torb.); — genieren: ali te roka, ker je ranjena, nič ne kaja? KrGora; — 3) k. se, Reue empfinden, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Jan.; k. se česa, etwas bereuen, C.
5. 1. kȃjba, f. die Reue, C.
6. 2. kȃjba, f. = gajba, čajba, Z., Jan. (H.).
7. kajénje, n. 1) das Räuchern; — 2) das Rauchen.
8. kȃjfati, -am, vb. impf. iz. nem. keifen, ZgD., Kr.
9. kȃjfe, -eta, m. = pipec, das Schnappmesser, BlKr.
10. kȃjfəž, m. das Löschhorn, Gor.
11. kȃjha, f. der Kerker, Zora, Št.; — iz nem. Keiche.
12. kàjkaj, pron. indef. = kjekaj, irgend etwas, C., kajk.- Vest.; (tako tudi: kajkam, kajkod itd., kajk.- Mik.).
13. kājmakam, m. turški namestnik, der Kaimakam, Jan.
14. kājman, m. = aligator, Jan., Erj. (Ž.).
15. kajǫ̑n, m. psovka: schlechter Kerl, ein Schelm; — prim. fr. coion.
16. kȃjpada, adv. freilich, natürlich, nk.; — prim. kaj I. 2).
17. kājper, m. neka zemeljska tvorba, der Keuper ( geol.), Cig. (T.).
18. kȃjsi, adv. pšenica je kajsi (= kaj si), ist vortrefflich, C.; — prim. kaj II. 2).
19. kȃjsikrat, adv. = dostikrat, Bes.
20. kȃjt, adv. = kajti II., Tolm.- C.
21. kȃjti, I. conj. = ker, Mik., vzhŠt.; denarce je potratila za solnčnik, klobuček, mreže, kajti je tudi nji dišala gospoščina, LjZv.; — = zakaj, denn, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; (v tem pomenu napačno, prim. Cv. VII. 9.); — II. adv. = mnogo, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. kaj II. 2).
22. kajūta, f. izbica na ladji, die Kajüte, Cig., Jan., nk.
23. kȃjža, f. die Keische, die Hütte, Cig., Slom.- C., Št., Dol., Notr.; — iz nem.
24. kȃjžar, -rja, m. der Keischler, der Häusler, Cig., Jan., C., Št., Dol., Notr.
25. kȃjžarica, f. die Keischlerin, die Häuslerin, Št., Dol., Notr.
26. kȃjžnik, m. = kajžar, Jan.
27. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
28. bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.
29. danaskaj, adv., Krelj, C.; pogl. danes; — prim. hs. danaska.
30. dokàj, pron. indef. ( indecl.) = veliko, viel, Cig., Jan., C., Kr.; tudi: dọ̑kaj; — iz: kdo ve kaj, Kop.- Mik. (V. Gr. IV. 173.).
31. dokàjkrat, adv. oft, C.
32. dólikaj, adv. 1) unten, C.; — 2) hinab, herab, C.; dolikaj iz nebes, Krelj.
33. dolkaj, adv., C., pogl. dolikaj.
34. dotȗkajšnji, adj. bisher reichend: vse dotukajšnje govorjenje, nk.
35. izkȃja, f. die Ausdünstung, Cig., C.
36. izkájati, -am, vb. impf. ad izkaditi, Cig.
37. kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.
38. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
39. lahkaj, adv. vielleicht, Meg., Jan., Boh., Dalm., C.; ali je na poti, ali lahkaj spi? Dalm.
40. lakāj, m. strežaj, der Lakai, Jan. (H.).
41. lakājəc, -jca, m. = lakaj, jvzhŠt.
42. lečkaj, pron. indef. = ličkaj, bodikaj, vzhŠt.; etwas Geringes, Nichtiges, Hal.- C.
43. lèskaj, adv. = lesem, les, Jurč.
44. ličkaj, pron. was immer, etwas Geringfügiges, Nichtiges, Schlechtes, vzhŠt.- Mik.
45. lokȃj, m., Cig., Jan.; pogl. lakaj.
46. lokȃjəc, -jca, m., jvzhŠt., pogl. lakajec.
47. mȃličkaj, adv. ein klein wenig, Jan. (H.), Z.
48. málọkàj, pron. = malo kaj, selten etwas, nicht leicht etwas, wenig, C.
49. mȃnjkaj, adv. beinahe, Cig., ZgD., Polj.; manjkaj je umrl, beinahe wäre er gestorben, Cig.
50. mȃričkàj, pron. = marsikaj, C.
51. mȃrikàj, pron. = marsikaj, C.; — was immer: ne govori marsikaj, sei nicht geschwätzig, Dalm.; za marsikaj priseči, leichtfertig schwören, Dalm.
52. mȃrkàj, I. pron. = bodikaj, C.; — II. subst. m. (le nom. in ak.); nekaj zaničljivega, slabega: ti markaj, ti! (merkaj, Dol.- Levst. [Rok.], Jurč.); das Ungeziefer: ves mnogi m. ("merkej") napolni zdaj kraljevo poslopje, Ravn.; — III. adj. indecl. nichtswürdig, schlecht, C.; — prim. marikaj, mrčes.
53. mȃrsikàj, pron. so manches.
54. merkaj, m., pogl. markaj.
55. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
56. nàjsikàj, adj. = bodikaj, schlecht: n. beseda, n. človek, SlGor.- C.
57. nakájanje, n. die Anräucherung, Mur.
58. nakájati, -am, vb. impf. ad nakaditi; anräuchern, Mur., Cig.
59. namerkaj, m. der Taugenichts (v kletvicah): ta namerkaj mi je toliko vode velel piti! Andr.; ej namerkaja, (-eja), LjZv.; pogl. nemarkaj.
60. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
61. nẹkọ̑ličkaj, adv. ein klein wenig, Bes.
62. nemȃrikàj, pron. marikaj, marsikaj, C., Krelj- M., C.
63. nemȃrkaj, m. der Taugenichts (psovka), Bes.
64. nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
65. obkáj, adv. = zakaj? Trub.
66. okájati, -am, vb. impf. ad okaditi; an-, beräuchern, Cig.
67. onakajše, adv. ebenso, C.
68. ondẹ̑kaj, adv. dort, Cig., Krelj.
69. ȏndikaj, adv. dort, Mik.; tu nekaj, ondikaj nekaj, Jurč.
70. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
71. ondȗkajšnji, adj. = ondešnji, M., Z., DZ.
72. pokáj, adv. = zakaj, warum, Guts., Z., Dalm., Boh., Burg., Zv.; tudi: pókaj, Dol., jvzhŠt.
73. pokájati se, -jam, -jem se, vb. pf. = skesati se: pokajano srce = skesano srce, kajk.- C.
74. prekajálọ, n. der Räucherapparat, Cig.
75. prekájanje, n. das Durchräuchern, Cig.
76. prekájati, -am, vb. impf. ad prekaditi, durchräuchern, Cig., Jan., DZ.; räuchern, selchen: prekajat obesijo meso, Ravn. (Abc.).
77. prekajȃvəc, -vca, m. der Selcher, Cig.
78. prekaję́nəc, -nca, m. = prekajen roj, der Treibling, Cig.
79. prekajevȃłnica, f. die Selchkammer, Jan.
80. prekajeváti, -ȗjem, vb. impf. = prekajati, Jan.
81. prekajevȃvəc, -vca, m. der Räucherer, der Selcher, Jan.
82. sẹ̀mkaj, adv. hieher; (semkaje, Dalm.).
83. skȃje, f. pl. die Abfälle beim Schmieden, Cig., Strp.
84. skakȃj, m. 1) na s. jezditi, im Galopp reiten, Mur.; Kmet prijezdi na skakaj, Danj. (Posv. p.); na s. (springend) plesati, Danj. (Posv. p.); — 2) die Sprungweite, Cig.; — 3) die Heuschrecke ("skákaj") Rez.- Baud.; ( prim. skakelj).
85. snọ́čkaj, adv. = snoči, Npes.-Vraz.
86. stiskȃj, m. die Pressladung, DZ.
87. škája, f. vom glühenden Eisen beim Schmieden abspringende Schuppen, der Hammerschlag (Sinter), Cig., Jan., Nov.; nav. pl. škaje, Cig., C., Gor.; — prim. skaje in it. scaglia di ferro, Hammerschlag.
88. škajǫ̑la, f. der Gyps, Vrtov.- Cig., Prim.; — prim. it. scagliuola, das Frauenglas.
89. tàmkaj, adv. dort.
90. tàmkaje, adv. = tamkaj, Schönl.
91. tàmkajšnji, adj. dortig.
92. tekȃj, m. 1) = tečaj 5), der Lauf: t. krvi, C.; — 2) der Lehrcurs, ogr.- Valj. (Rad).
93. tjàkaj, adv. dorthin, Trub., Boh., nk.
94. tjèkaj, adv. = tjakaj, tja.
95. tkája, f. 1) die Weberei, Cig., Jan.; — 2) das Gewebe, ogr.- Valj. (Rad).
96. tọ̀čkaj, adv. früher, neulich, C.
97. tǫ̑dkaj, adv. = tod, Mik., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
98. tolikájše, conj. = tudi, ogr.- C.
99. tȗkaj, adv. hier, da; od tukaj do tamkaj se potikati, von Ort zu Ort sich herumtreiben, Levst. (Nauk).
100. tȗkaje, adv. = tukaj, Trub., Schönl., Dol.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani