kača (66)

1. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
2. kȃčar, -rja, m. der Secretär, der Schlangenadler (serpentarius secretarius), Erj. (Ž.).
3. káčast, adj. schlangenähnlich.
4. bikáča, f. ein dickköpfiges Weib ( prim. bikač); — ein verstocktes Weib, Mur.
5. klokáča, f. = kloka, Jan. (H.).
6. kukáča, f. = kukavica 1), kajk.- Valj. (Rad).
7. kvokáča, f. die Gluckhenne, Jan.; — das also genannte Gestirn, vzhŠt.- C.
8. luskáča, f. ein stark beschuppter Fisch, C.
9. opikáča, f. eine mit dem oberen Ende in die Erde gesteckte Rebe, Mur., Mik.
10. pikáča, f. der Sturmhut (šaljivo), SlN.; — prim. pikač 2).
11. plankáča, f. na dolgem toporišču nasajena tesarska sekira z ravno ostrino in bradljem za gladko obtesavanje tramov, Nov.- C., Notr.; — prim. plenkača.
12. plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas- Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
13. ploskáča, f. die Granate, Nov.- C.
14. pokáča, f. die Schnalzpeitsche, Jan.
15. potikáča, f. der Steckling: mladika p., Nov.
16. sẹkáča, f. das Hackbeil, Jan.
17. slokáča, f. ein mageres Weib, C.
18. tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
19. tołkáča, f. 1) = tolkač, der Bleuel, Cig., Jan.; — 2) ein Klotz, worauf etwas geklopft wird, der Pochklotz, Cig.; — 3) die Hanfbreche, Cig.
20. trakáča, f. der Regenbogen, Dalm., Kast.- C.
21. zatikáča, f. 1) ein Stab zum Hineinstecken, Mik.; — mreža z., das Stecknetz, Levst. (Nauk); — 2) der Riegel (beim Zimmern), C.
22. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
23. brljȃvka, f. 1) die Blödsichtige, Cig., Jan.; — 2) neka kača: das Blödauge (typhlops), Erj. (Z.).
24. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
25. dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
26. jadiváča, f. kača jadivača, die giftige Schlange, Mik., kajk.- Valj. (Rad).
27. 2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
28. kàč, káča, m. = kača, ogr.- C., Štrek.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Npr.- Erj. (Torb.).
29. káčica, f. dem. kača; 1) kleine Schlange; — 2) povodna k., das Wasserschlängchen (nais proboscidea), Erj. (Z.); — železna k., die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.); — 3) der Visierring ( b. den Nadlern), V.-Cig.
30. kačǫ̑n, m. das Schlangenmännchen: Ti, črv, imaš svoj strup na se vzeti, bodi kača ali kačon, Npr. ( Podkrnci)- Erj. (Torb.).
31. klopotúša, f. (kača) k. = klopotača, Cig.
32. kolobárəc, -rca, m. dem. kolobar; kleiner Kreis; der Ring, C.; kača v k. zvita, C.; k. žice, ein Bund Draht, Zora.
33. kotánəc, -nca, m. 1) die Spirale: kača se zvije v kotanec, Dol.; — 2) iz slame spleten kolut, ob katerem se noge smicajo, Dol.
34. krivínast, adj. mit Krümmungen, krumm verschlungen: krivinasta kača, C.
35. líliti, -im, vb. impf. die weiche Haut, die dünne Rinde von einem Baume abziehen, C.; — l. se, sich häuten (o rakih, gosenicah, kačah itd.), Mur.- Cig., Jan., C., vzhŠt.
36. ljȗtica, f. 1) = kača, tudi: ljutíca, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Furie (po češ.), Cig., Jan.
37. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
38. motljáti, -ȃm, vb. impf. = motati, winden, C.; m. se, sich winden, sich hin und her bewegen (o kačah, ribah), Z.; sich herumtreiben: kaj se tod motljaš? jvzhŠt.; otroci se motljajo, die Kinder haben Händel, C.
39. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
40. osìv, adj. etwas grau, graulich: osíva kača, C., Polžanščina ( Ist.)- Erj. (Torb.).
41. ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci- Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
42. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
43. pecáti, -ȃm, vb. impf. 1) tätscheln, Fr.- C.; — 2) stechen, C.; kača z jezikom peca (züngelt), C.; — prim. pacati 2).
44. píčiti, pı̑čim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.
45. pírhast, adj. rothscheckig, Polj.; übhpt. scheckig, Cig., C.; pirhaste ovce in koze, Dalm.; pirhasta kača, Npr.- Erj. (Torb.).
46. półšina, f. 1) das Bilchloch; — tudi: luknja, kjer ima kača gnezdo, LjZv., jvzhŠt.; — 2) polšína, das Bilchfleisch, das Bilchfell, Valj. (Rad).
47. pregovoríti, -ím, vb. pf. 1) widersprechen: vse mu pregovori, er widerspricht ihm in allem, Mur.; — 2) überreden, bereden; ne da se p.; — 3) durch Sprechen das Schweigen brechen, zu sprechen anfangen; Eva kačo zagleda, kača pregovori, Valj. (Rad); nisem besedice pregovoril, Z.
48. prilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. herangekrochen kommen; kača je prilezla izpod skale; — langsam herbeikommen; komaj je starček prilezel do doma.
49. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
50. ropotáča, f. 1) die Klapper, die Ratsche, Cig., Jan., C., Mik.; — 2) (kača) ropotača, die Klapperschlange, Cig., Jan., C.
51. sápati, -pam, -pljem, vb. impf. stark athmen, Cig., M.; schnauben, Jan.; keuchen, Ben.- Mik.; — zischen (o kačah), C.
52. síčati, -ím, vb. impf. zischen; kača siči, Cig.; sausen: burja siči, Z.; sever siči, Danj. (Posv. p.); — sausend fliegen, C.; — zischend spritzen oder sprudeln, C., Z.
53. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
54. skrȗn, skrúna, adj. unrein, befleckt, makelig, abscheulich, Dict., Jan., C., Krelj; skrune reči, skruni darovi, Dalm.; skruna kača, Schönl.; — schnöde, verächtlich, Meg., Alas.
55. ščı̑tarka, f. 1) die Schildflechte, Cig.; — 2) der Schildkäfer (cassida viridis), Erj. (Ž.); — 3) kača š., die Schildschlange (naja Haje), Erj. (Z.).
56. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
57. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
58. ujẹ́sti, ujẹ́m, vb. pf. 1) beißen, Mur., Cig., Jan., C.; (o kačah, muhah), Cig.; pes me je ujel v roko, Mur.; u. se, sich beißen: u. se v jezik, Cig.; zime volk ne uje, volk volka ne uje, Notr.- Let.; zime ne še nikoli volk ujedel, Met.; da bi vaju coprnice ujele! Jurč.; — 2) wegessen, aufzehren, auffressen, Mur., C., vzhŠt.; recimo, da ga je zver ujedla! Ravn.; gosenice so mi vse zelje ujele, Mur.; Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča ujedla, Npes.- Kres; — ujedeno solnce, die Sonnenfinsternis, Št.- Mur.; — en krivičen vinar uje (verschlingt) deset pravičnih, Mur.; ujedel me je za pet goldinarjev, er hat mich um 5 fl. gebracht, betrogen, C.; — 3) u. se, sich vergähren, Cig.; — zu Essig werden, Cig.; vino se uje, Kr.; — 4) mraz se je ujedel, die Kälte hat sich gebrochen, Cig.
59. ulẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, sich mausen, mietern: ulevi se kača, koza, rak, ptič, Cig., Notr.
60. vı̑nkast, adj. geschlängelt, sich schlängelnd: vinkasta kača, Škrinj.
61. vȓv, -ı̑, f. 1) das Seil, der Strick; — blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi, Mur.; — 2) živa v., der Heerwurm (dolg, kači podoben izprevod ličink od Tomaževe mušice (sciara Thomae)), Erj. (Z.).
62. zaglaváča, f. kača zaglavača, (mit keilförmigem Kopf?), Npes.-Vraz.
63. 2. zatúliti, -im, vb. pf. 1) verstopfen, vermachen, C., Notr.; uho se mu je zatulilo (= zamašilo), BlKr.; tolmun se je zatulil (= zasul, da ne požira več), BlKr.; — 2) umbiegen, einbiegen: z. papir, pločevino, C.; — 3) zatuljen, abgestumpft: kača na repu zatuljena, Notr.- Levst. (M.).
64. zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.- M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
65. 2. zmèt, -méta, m. strupeni z. = strupena kača, Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.); — prim. zmije (?).
66. zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. ( n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.- Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani