jeziti (25)

1. 1. jẹzíti, -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.
2. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
3. drnję́ziti, -ę̑zim, vb. impf. = drnjezgati, C.; otrok za kruh drnjezi, C.
4. izjezíti se, -ím se, vb. pf. aufhören zu zürnen.
5. najezíti, -ím, vb. pf. (einen Fluss) aufdämmen, Cig.
6. najezíti se, -ím se, vb. pf. sich satt ärgern.
7. objẹzíti, -ím, vb. pf. umdämmen, bedeichen, Cig.
8. odjẹzíti, -ím, vb. pf. durch einen Damm ableiten, abdämmen, Cig.
9. prejẹzíti, -ím, vb. pf. mit einem Damm durchziehen: p. dolino, Levst. (Cest.); — mit einem Damm absondern, abdämmen, Cig.
10. prijezíti se, -ím se, vb. pf. sich ärgernd herbeikommen, Cig.
11. razjezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, aufbringen; — r. se, zornig werden, in Zorn gerathen.
12. ujezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, erzürnen; u. se, in Zorn gerathen.
13. zajẹzíti, -ím, vb. pf. eindämmen; ver-, zudämmen, potok, reko z.; — z. jez, einen Deich zuschlagen, V.-Cig.; z. se, sich verstopfen, Gor.
14. zjezíti, -ím, vb. pf. erzürnen, Cig., Jan.; z. se, zornig werden, Cig.; zjezil se je in je umrl, C.; — nam. vzj- (?); prim. razjeziti.
15. čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.- Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.- Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
16. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
17. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
18. 2. objẹ́žati, -am, vb. impf. ad objeziti; umdämmen, bedeichen, Cig.
19. 2. prejẹ́žati, -am, vb. impf. ad prejeziti, M.
20. 1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
21. razzlobíti, -ím, vb. pf. = razjeziti, r. se = razjeziti se, Jan., Dalm.
22. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
23. udrgǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. = ujeziti se, šobo napeti, zu schmollen anfangen, ("utegnilo bi stati namesto: udreholiti se, udrholiti se; stsl. dręhlь, drьhlь = čemeren"), Vas Krn- Erj. (Torb.).
24. zajẹ́žati, -am, vb. impf. ad zajeziti, Cig.
25. zajẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zajeziti (-zovati), Cig., Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani