jezikov (25)

1. jezíkov, adj. Sprach-, sprachlich, Jan.
2. jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.
3. jezikovȃnje, n. das Zungenwetzen, Cig.
4. jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
5. jezíkovəc, -vca, m. 1) der Zungenlaut, Cig. (T.); — 2) die Riemenzunge (himantoglossum), Medv. (Rok.).
6. prijezikováti, -ȗjem, vb. pf. = prijezikati, Cig.
7. bẹ́da, f. das Elend, Jan., Cig. (T.), nk.; — iz drug. slov. jezikov.
8. iziskávanje, n. = iziskovanje: i. slovanskih jezikov, LjZv.
9. kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
10. makarōnski, adj. iz dveh ali več jezikov mešan, maccaronisch ( stil.), Cig. (T.).
11. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
12. mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
13. modrọ̑stnik, m. der Weise: jezikov m., der große Sprachweise, Levst. (Zb. sp.).
14. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
15. nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
16. odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
17. pomlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durch Mahlen alle machen, aufmahlen: vse žito p.; — zermalmen: jezikov udarec kosti pomelje, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) nachmahlen, Z.
18. prápor, m. die Fahne, Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
19. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
20. prirǫ̑da, f. die Natur, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; po prirodi, naturgemäß, Cig. (T.); tudi: príroda; — iz drugih slov. jezikov.
21. pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
22. tájən, -jna, adj. geheim, heimlich, Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
23. u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
24. umẹ́tnost, f. die Geschicklichkeit: babiška u., Vod. (Bab.); dasiravno živali nimajo pameti, imajo vendar od stvarnika svoje umetnosti, Ravn.- Valj. (Rad); — die Verständigkeit, Mur.; — die Kunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; dosti jezikov bo njegovo umetnost razglasovalo, Škrinj.- Valj. (Rad); Davidova u. na harpo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Künstlichkeit, Cig., Jan., nk.
25. vẹ̑šč, vẹ́šča, adj. erfahren, kundig, bewandert, geschickt, Jan., Cig. (T.), C., nk.; vešč vinstvu, Vrt.; vešč jeziku, Zora; vešč o jeziku in tvarini, Levst. (Nauk); vešč o ločbi, Vrt.; — iz drugih slov. jezikov.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani