jezičen (16)

1. jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
2. jezíčenje, n. das Zungenwetzen, Dict.
3. drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
4. dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
5. dvojezíčən, -čna, adj. 1) doppelzüngig, Cig. (T.), nk.; — 2) zweisprachig, nk.
6. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
7. mnogojezíčən, -čna, adj. vielzüngig, Cig.; — vielsprachig, polyglott, Cig., Jan., nk.
8. petojezíčən, -čna, adj. fünfzüngig, fünfsprachig, Cig., nk.
9. podjezíčən, -čna, adj. unter der Zunge befindlich, Cig.; podjezı̑čna kost, das Zungenbein, Cig., Jan., Cig. (T.); podjezična žila, die Froschader, Cig.
10. raznojezíčən, -čna, adj. verschiedensprachig, nk.
11. stojezíčən, -čna, adj. hundertzüngig, Cig.
12. trijezíčən, -čna, adj. dreisprachig.
13. jezíčiti, * -ı̑čim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje.
14. jezı̑čji, adj. = jezičen: jezičja zmes, das Sprachengemenge, Vrt.
15. koprı̑vji, adj. Nessel-, Mur.; — koprivje jezičen, eine beißende Sprache führend, C.
16. lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani