jez (792)

1. 1. jẹ̑z, jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.
2. 2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
3. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
4. 2. ję́za, * f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. ^*"Häusel"-stuhl, C.
5. ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).
6. jẹ̑zar, -rja, m. der Deicher, Cig.
7. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
8. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
9. 1. ję́zav, adj. zornmüthig, Jarn., Jan., Št., KrGora.
10. 2. ję́zav, adj. = jezljav, stammelnd, Mik.
11. ję́zavəc, -vca, m. der Zornmüthige, Slom.- C.
12. ję́zavən, -vna, adj. = 1. jezav, Mur.
13. jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
14. ję́zavka, f. die Zornmüthige, Jan. (H.).
15. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
16. jẹ̑zd, m. der Ritt, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
17. jẹ́zda, f. das Reiten, Guts., Mur., C.
18. jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
19. jẹzdár, -rja, m. der Reiter, Guts.- Cig.; — der Bereiter der Pferde, Cig.
20. jẹzdaríca, f. die Reiterin, Jan.
21. jẹzdarílọ, n. = jezdarjenje, das Reiten, C.
22. jẹzdarína, f. = jezdnina, DZ.
23. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.
24. jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.
25. jẹzdárna, f. = jezdarnica, Z., nk.
26. jẹzdárnica, f. die Reitschule, Cig., Jan., Nov.- C., DZ., nk.
27. jẹzdárski, adj. Reiter-, Cig., Jan.; jezdarske hlače, Reithosen, Cig.
28. jẹzdȃrstvọ, n. die Reitkunst, Cig., Jan.
29. jẹ̑zdba, f. das Reiten, C.
30. jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.
31. jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
32. jẹ́zdenje, n. das Reiten; (pravilno je: ježenje).
33. jẹ̑zdič, m. = jezdec, Cig.
34. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
35. jẹzdilíšče, n. = jezdišče, DZ.
36. jẹzdíšče, n. der Reitplatz, V.-Cig., Jan.
37. jẹ́zditi, jẹ̑zdim, vb. impf. reiten; jezde, zu Ross, reitlings; jezdeča vojska, berittenes Heer, Kast.; — j. se, brunften (o žabah), Cig., C.
38. jẹzdljìv, -íva, adj. reitbar, Jan.; pogl. jezden 2).
39. jẹ̑zdnica, f. die Reitschule, Jan.
40. jẹ̑zdnik, m. = jezdec, Cig.
41. jẹzdnína, f. das Rittgeld, Cig., Jan., C.; poštna j., das Postrittgeld, DZ.
42. 1. jẹ́zən, -zna, adj. den Damm, den Deich betreffend, Cig.
43. 2. ję́zən, -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.
44. ję̑zer, m., Ravn., pogl. 1. jezero.
45. jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.- Mik.; — pogl. 2. jezero.
46. jezer, f., vzhŠt., ogr.- Mur., C., pogl. 2. jezero.
47. jezera, f., Guts., Mur., Npes.-Vraz; pogl. 1. jezero.
48. jezeráča, f. eine Tausendguldenbanknote, kajk.- Valj. (Rad).
49. jezeràn, -ána, m. der Kaiserschwamm (agaricus caesareus), C.
50. ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).
51. ję̑zerəc, -rca, m. der Seeanwohner, (jezę̑rəc) Zv., LjZv.
52. ję̑zerən, -rna, adj. See-, Cig., Jan.
53. jezerína, f. der Morast, Mur.
54. jezeríšče, n. 1) der Morast, Mur.; der Pfuhl, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Seebett, Cig. (T.), Jes.
55. jezę̑rka, f. = postrva, die gemeine Forelle, C., Frey. (F.); die Seeforelle (trutta lacustris), Bohinj ( Gor.).
56. ję̑zernat, adj. seereich, Cig., Jan.; — morastig, moorig, Mur., C.
57. ję̑zernatən, -tna, adj. = jezernat, C.
58. ję̑zernica, f. das Seewasser, Cig. (T.).
59. ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.- Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.
60. 1. ję̑zerọ, n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).
61. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
62. ję̑zerokrat, adv. = tisočkrat, C.
63. jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
64. ję̑zerski, adj. See-; jezerska globina, die Seetiefe, Zora; jezerska kotlina, das Seebecken, Cig. (T.).
65. ję̑zerščina, f. das Seewasser, Jes.
66. jezgra, f. = jedro, C., Z., nk.; — hs.
67. ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.
68. jezı̑čar, -rja, m. der Taubenschwanz (vanessa Jo), Jan. (H.).
69. jezı̑čəc, -čca, m. dem. jezik; — das Zäpfchen im Hals, Meg., Erj. (Som.).
70. jezı̑čək, -čka, m. dem. jezik; 1) das Zünglein; — 2) das Zäpfchen im Halse, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 3) das Zünglein an der Wage, Cig., Škrinj., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); — 4) der Schneller (am Feuergewehr), Cig., Jan.; — 5) der Dorn (an der Schnalle), Cig., Jan.
71. jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
72. jezíčenje, n. das Zungenwetzen, Dict.
73. jezı̑čič, m. = jeziček na vagi, Meg.
74. jezíčiti, * -ı̑čim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje.
75. jezı̑čji, adj. = jezičen: jezičja zmes, das Sprachengemenge, Vrt.
76. jezı̑čnica, f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
77. jezı̑čnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
78. jezíčnost, f. die Zungenfertigkeit, die Geschwätzigkeit, Mur., Cig., M.; j. starih majk, Jurč.
79. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
80. jezikáč, m. der Zungendrescher, C., Nov.; vse veš, jez'kač, Vod. (Pes.).
81. jezíkalọ, n. = jezikač, Cig.
82. jezíkanje, n. die Zungendrescherei, das Nachreden, das Widersprechen, Cig., vzhŠt., ogr.- C.
83. jezikáriti, -ȃrim, vb. impf. = jezikati, C.
84. jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
85. jezíkav, adj. schnippisch, gerne widersprechend, zänkisch, Jan., C.; tudi: jezikàv, -áva: Vi ste nesramno jezikavi, Levst. (Zb. sp.).
86. jezíkavəc, -vca, m. der Zungendrescher, schnippischer, zänkischer Mensch, vzhŠt.- C., BlKr.
87. jezíkavost, f. schnippisches, zänkisches Wesen, die Rabulisterei, Cig.
88. jezíkljast, adj. = jezikav: jezikljaste punčike, LjZv.
89. jezikljáti, -ȃm, vb. impf. = jezikati, Jan.
90. jezikobǫ̑rstvọ, n. die Sprachenstürmerei, C.
91. jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
92. jezikoslǫ̑vəc, -vca, m. der Sprachforscher, der Linguist, Cig., Jan., C., nk.
93. jezikoslǫ́vən, -vna, adj. linguistisch, Cig., Jan., nk.
94. jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
95. jezikoslǫ̑vje, n. die Sprachforschung, die Linguistik, Cig., Jan., nk.
96. jezikoslǫ̑vski, adj. Sprachforscher betreffend, Z.; jezikoslovska modrost, Str.
97. jezikotrẹ̑bəc, -bca, m. der Sprachreiniger, der Purist, Cig., Jan., C.
98. jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
99. jezíkov, adj. Sprach-, sprachlich, Jan.
100. jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.

1 101 201 301 401 501 601 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani