Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

jetnik (15)


  1. jetník, m. der Gefangene, der Arrestant.
  2. naję̑tnik, m. = najemnik, der Gedungene, der Miethling, Mur., C.; der Söldner, Cig., Jan.
  3. podję̑tnik, m. der Unternehmer, Levst. (Pril.), nk.
  4. sojetník, m. der Mitgefangene, der Kerkergenosse, Cig., Jan., C.
  5. ujetník, m. der Gefangene, Cig. (T.), M.
  6. zaję̑tnik, m. der Kriegsgefangene, Jan., Cig. (T.), Nov., Glas.
  7. kláda, * f. 1) der Holzblock, der Klotz; klade z zagvozdo razbijati; — kos debla, ki se ima v deske razrezati, Notr.; len kakor klada, Z.; spati kakor klada; — 2) der Unterlagbalken, der Block einer Stampfe, Presse u. dgl., V.-Cig., C., Dol., Št.; kovaška klada, der Ambossstock, DZ.; — der Balken mit dem Zapfenlager der Mühlradwelle, Cig.; — 3) der Block als Fußfessel, der Stock, Dalm. (Reg.), Dict.; hlapca posadi v klado, Dalm.; jetnike iz klade odpeljati, Trub.; noge komu v klado stisniti, ogr.- Valj. (Rad); v klado koga dejati, Cig.; — pren. živino, katero najde poljak (poljski čuvaj) v škodi, žene v klado, iz katere jo mora gospodar potem rešiti, plativši po njej narejeno škodo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) die Lage, die Schichte, Mur., C.; — 5) das Stockwerk: omahniti s tretje klade, C.
  8. odkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufsperren, aufschließen (o., kar je zaklenjeno); vrata o.; odklenjen, unverschlossen, unversperrt; — entketten: (priklenjenega) psa o.; — aus den Fesseln schließen (vklenjenega) jetnika o., Cig.
  9. ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
  10. podvzę̑tnik, m. = podjetnik, der Unternehmer, Jan., C., nk.
  11. prignáti, -žénem, vb. pf. treibend herankommen, herbeitreiben; veliko živine so na senjem prignali; jetnike so prignali v mesto; p. se, hereinbrechen: nesreča se prižene črez nas, Ravn.- Valj. (Rad); — p. kaj do zadnjega, etwas auf das Äußerste bringen, Cig.; — dazubringen: mesto p., da se poda, die Stadt zur Übergabe zwingen, Cig.
  12. prikléniti, -klę́nem, vb. pf. anfesseln, anketten; jetnika, psa p.; kravo k jaslim p.; — anschließen.
  13. (zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.- Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
  14. zapȓtnik, m. 1) = jetnik, der Arrestant, Jan. (H.); — 2) der Stubenhocker, Jan.; — 3) = zaprtek, ein verdorbenes, schales Ei, C.
  15. zarožljáti, -ȃm, vb. pf. zu klirren, zu rasseln anfangen; erklirren, aufrasseln; zarožljali so vozovi; verige so zarožljale na jetniku.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA