jedljiv (11)

1. jẹdljìv, -íva, adj. essbar, Mur., Cig., Jan., C.; — pogl. jeden 2).
2. objẹdljìv, -íva, adj. 1) schmarotzerisch (von den Raubbienen), Mur.; — 2) verleumderisch, Jan. (H.).
3. objedljı̑vəc, -vca, m. 1) der Schmarotzer, C.; — der Raubbienenstock, M.; — 2) ein verleumderischer Mensch, Jan. (H.).
4. prejẹdljı̑vəc, -vca, m. ein Mensch, der gerne widerspricht, zankt, Cig.
5. razjẹdljìv, -íva, adj. ätzend, Cig., Jan., nk.; razjedljiva voda, das Scheidewasser, razjedljivi lug, die Ätzlauge, Levst. (Nauk); razjedljivi kamen, der Ätzstein, das Ätzkali, Strp.; — tudi razjẹ̑dljiv.
6. razjẹdljívost, f. die Ätzkraft, nk.
7. ujẹdljìv, -íva, adj. bissig, Cig., C.; ujedljiva zabavljica, beißende Satire, LjZv.; ujedljivo zabavljati komu, LjZv.
8. ujẹdljívost, f. die Bissigkeit, Cig.
9. zajẹdljìv, -íva, adj. bissig, anzüglich, Cig., Jan.; zajedljive besede, Cig., M.; zajedljiv jezik, Vrtov. (Sh. g.).
10. zajẹdljívost, f. die Anzüglichkeit, Jan.
11. odsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. 1) wegmähen, Cig.; — 2) odsečen, kurz angebunden, kratkih in ujedljivih besedi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) = odsekati, Jsvkr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani