jedavec (6)

1. jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
2. objẹ́davəc, -vca, m. der Ehrabschneider, Cig., C., ZgD.; tudi: objẹdȃvec: zavezal je jezik opravljivim objedavcem, Ravn.- Valj. (Rad).
3. podjẹ́davəc, -vca, m. der Wühler, C.
4. ujẹ́davəc, -vca, m. = človek, kateri se rad ujeda, der Bittere, der Böse, C.
5. zajẹ́davəc, -vca, m. 1) der Parasit, Bes.; dom se napolni s smešničarji, hotnicami in zajedavci, LjZv.; — zajedavci, die Parasiten ( zool.), Cig. (T.); — 2) ein bissiger Mensch, Valj. (Rad); — 3) der Verzehrer, Cig.
6. zajẹ̑dəc, -dca, m. = zajedavec, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani