jež (142)

1. ję́ž, m. 1) der Igel (erinaceus europaeus); — 2) der Stechapfel (datura stramonium), ogr.- C.; — 3) = ježica 1), die Kastanienhülse, C.
2. jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [ LjZv. 1881. 571.]).
3. 1. jẹ́ža, f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj- M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.
4. 2. jẹ́ža, f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
5. jẹ́žalica, f. die Brunft, C.; — prim. ježati.
6. ję̑žarica, f. der Igelfisch (diodon), Cig., Erj. (Z.); lisasta j., der getigerte Igelfisch (diodon tigrinus), Erj. (Ž.).
7. ję́žast, adj. igelartig, Cig., Jan.
8. jẹ́žati, -am, vb. impf. reiten, Mur., C.; — j. se, läufig, brunftig sein, Mur.
9. jẹ́žavka, f. die Sommerwurz (orobanche sp.): dajo jo kravam, da se "jezdijo", Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
10. ję́žčəc, -čəca, m. dem. ježek, das Igelchen, Valj. (Rad).
11. 1. jẹ̑žəc, -žca, m. = jezdec, Cig., Jan.
12. 2. ję́žəc, -žca, m. dem. jež; das Igelchen, Valj. (Rad).
13. ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).
14. jẹ́žən, -žna, adj. Reit-, Jan.
15. jẹ́ženje, n. das Reiten, Valj. (Rad).
16. ję́žev, adj. des Igels, Igel-, Cig., Jan.; ježeva noga, der Igelhuf (eine hochgradige Form der Mauke bei den Pferden), Cig.
17. ję́ževəc, -vca, m. das Stachelschwein (hystrix cristata), Erj. (Ž.).
18. ježevíca, f. = ježica 1), Npes.-Vraz.
19. ježevína, f. die Igelhaut, Cig., Jan., C.
20. ję́ževje, n. coll. = ježičje, Kastanienhülsen, C.
21. ježevka, f. neka riba: = jez, der Alant, Frey. (F.).
22. ježevnják, m. der Igelstein, der Echinit, Cig.
23. ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.
24. ježı̑čar, -rja, m. eine Knoppereiche, Jan. (H.).
25. ježı̑čarica, f. 1) die Knoppern-Gallwespe (cynips calicis), Jan.; — 2) die Igel- oder Spitzklette (xanthium strumarium), Cig., Medv. (Rok.), Erj. (Ž.).
26. ježíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. = ježice dobivati: kostanj se ježiči, C.
27. ježı̑čje, n. coll. stachlichte Hülsen (von Kastanien u. dgl.), M.; kostanjevo ježičje, jvzhŠt.
28. ję́žinja, f. das Igelweibchen, C.
29. ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
30. ję̑žko, -ka, m. ime ježu: stari ježko, Vrt.
31. jẹ̑žnica, f. die Reitschule, V.-Cig.; — pogl. jezdarnica.
32. jẹžnína, f. das Rittgeld, C.
33. boježéljən, -ljna, adj. kampfbegierig, Cig., nk.
34. boježéljnost, f. die Kampfbegierde, Cig., nk.
35. bȓbljež, m. der Schwätzer, BlKr.
36. bȓkljež, m. ungeschickter Mensch, M.
37. črnosȗknjež, m. der Schwarzrock, Cig.
38. čȗjež, m. der Wächter, ein Hundsname, Mik.
39. dołgosȗknjež, m. der Langrock, Cig., Jan., Zora.
40. dȗrgljež, m. = durgelj, Polj.
41. dvoježę̑nstvọ, n. = dvoženstvo, Cig.
42. dvopȃrkljež, m. = dvoparkljar, C.
43. hmȃnjež, m. der Faulenzer, C.
44. izjẹ̑ža, f. = izjezd, Cig.
45. izję́žiti, -im, vb. pf. iz ježic spraviti: kostanj i., BlKr.
46. izprejẹ̑ža, f. der Spazierritt, Jan.
47. kratkosȗknjež, m. der Kurzrock, Cig.
48. 1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
49. 2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
50. lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
51. lȗnjež, m. = planinski orel, der Steinadler, Vas Krn- Erj. (Torb.).
52. mȃjež, m. der Schlotterkopf, Cig.
53. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
54. objẹ̑ža, f. der Umritt, Cig.
55. 1. objẹ́žati, -am, vb. impf. ad objezditi, um-, bereiten, Cig.
56. 2. objẹ́žati, -am, vb. impf. ad objeziti; umdämmen, bedeichen, Cig.
57. pı̑jež, m. der Trinker (šaljiva beseda), Valj. (Rad).
58. pojẹ́žati, -am, vb. impf. ad pojezditi; niederreiten, Cig.; — mrzlica ga poježa, er hat Fieberanfälle ( prim. kobila = mrzlica), C.
59. predjẹ̑ža, f. der Vorritt, Cig.
60. prejẹ̑ža, f. 1) der Durchritt, Cig.; — 2) das Überreiten, M.; — 3) der Spazierritt, Cig.
61. 1. prejẹ́žati, -am, vb. impf. ad prejezditi; 1) durchreiten, Cig.; — 2) ausreiten: p. konja, M.
62. 2. prejẹ́žati, -am, vb. impf. ad prejeziti, M.
63. prejẹ̑žək, -žka, m. ( eig. die Durchdämmung) die Landenge, Vod. (Izb. sp.).
64. rǫ̑gljež, m. ein großer, ungeschickter Mensch, Cig.; — prim. 2. rogelj.
65. sȃjež, m. kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
66. smrkȗljež, m. = 1. menek, Cig.
67. strȃmljež, m. der Tölpel, Zora.
68. svȃpljež, m. der Platthuf, Cig.
69. svǫ̑jež, m. der Eigensinnige, C.
70. štǫ̑rkljež, m. ein ungeschickter Mensch.
71. vsakdȃnjež, m. der Alltagsmensch, SlN.
72. zajẹ́žati, -am, vb. impf. ad zajeziti, Cig.
73. zajẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zajeziti (-zovati), Cig., Jan.
74. zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — ( nam. vz-).
75. bı̑rsa, f. = bersa, Cig., Jan.; skupljevala je ježice, birso (Weinstein) in suhe slive, LjZv.
76. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
77. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
78. bȏdəlj, -dlja, m. = bodec 1): ježevi bodlji, die Stacheln des Igels, Levst. (Zb. sp.).
79. bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.- Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
80. bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.
81. čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
82. črnosȗknar, -rja, m. = črnosuknjež, Cv.
83. dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.
84. dogotȃvljati, -am, vb. impf. ad dogotoviti; mit dem Fertigmachen einer Arbeit beschäftigt sein; ali si že dogotovil črevlje? — zdaj jih dogotavljam, jvzhŠt.
85. dołgosuknjáš, m. = dolgosuknjež, C.
86. domačı̑ja, f. das heimische Hauswesen, das Heim; na domačiji biti; domačijo prevzeti; — die Heimat; Kako me nesel boš nocoj Sto milj do domačije? Preš.
87. ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
88. iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
89. izjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. = izjahati; — izježen, ausgelassen, KrGora.
90. izkȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = izluščiti: kostanj iz griče (ježice) i., GBrda- Erj. (Torb.).
91. izpǫ̑tje, n. der Irrweg, Guts.; — der Umweg, M.; (morda pravilneje: spotje?).
92. jáža, f. = ježa, jez, Cig., BlKr.
93. jeríča, f. bodljiva kostanjeva lupina (oplodje), Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — pogl. ježica.
94. jẹ́zdenje, n. das Reiten; (pravilno je: ježenje).
95. kája, f. 1) das Räuchern, Valj. (Rad); jantar rabi v kajo, der Bernstein wird als Räucherpulver verwendet, Erj. (Min.); — 2) das Tabakrauchen; za kajo si vendar še imel, für Tabak hattest du doch noch ein Geld, Zv.; ali vas glava boli od kaje? LjZv.
96. kakọ̑, * adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.
97. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
98. kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.
99. kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.- Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. popava.
100. kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.- C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras- Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) ( anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča- Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani