ječa (40)

1. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
2. 2. ję́ča, f. = ječ, C.
3. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
4. ječálọ, n. der Wimmerling, Cig.
5. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
6. ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.
7. ječaríca, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
8. ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
9. ječȃrstvọ, n. das Kerkermeisteramt, Cig., Jan.
10. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
11. ję́čati, -am, vb. impf. im Kerker halten, gefangen halten, Jan., M.; pogl. ječiti.
12. ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
13. ję́čavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig., Jan.; bolehen j., LjZv.
14. ję́čavka, f. die Jammrerin, Cig., Jan.
15. ję̑čavt, m. der Wimmerling, Cig.
16. gnję́ča, f., pogl. gneča.
17. izję́čati se, -ím se, vb. pf. sich abächzen, Cig.
18. naję́čati se, -ím se, vb. pf. sich satt stöhnen, ausstöhnen, Cig.
19. odję́čati, -ím, vb. pf. ächzend fortgehen, Cig.
20. ognječȃstje, n. der Feuerdienst, die Feueranbetung, Cig. (T.).
21. poję́čati, -ím, vb. pf. ein wenig ächzen, Z.
22. poječávati, -am, vb. impf. wiederholt aufächzen: poječavajo in pokajo veje, Vrt.
23. preję́čati, -ím, vb. pf. durchwimmern, durchächzen, Cig., Jan.
24. priję́čati, -ím, vb. pf. 1) ächzend herbeikommen, Cig.; — 2) durch Ächzen erwerben, erächzen, Cig.
25. zaję́čati, -ím, vb. pf. aufjammern, aufächzen; zaječi, kakor bi na šivanko sedel, ZgD.
26. zmiječȃstje, n. die Schlangenverehrung, Cig.
27. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
28. ję́tje, n. = ječa, das Gefängnis: v jetje zapreti, v globoko jetje vreči, Jsvkr.
29. jetníšče, n. = ječa, das Gefängnis, Jan., Let.
30. krę́čati, -ím, vb. impf. quaken, Habd.; = ječati, kreißen, Mur., C.; ob tem času začno ovce ječati, krečati, se operati, Kug.- Valj. (Rad).
31. ljudomǫ̑rnica, f. die Menschenmörderin: ječa l., der Vernichtungskerker, C.
32. mejíti, -ím, vb. impf. 1) begrenzen, Grenzen setzen; — beschränken, Cig., Jan.; — 2) intr. grenzen; m. s čim, s kom, an etwas grenzen, jemandes Nachbar sein, Cig., Jan.; m. s kraljevstvom, Ravn.; meječa dežela, angrenzendes Land, Cig.; — 3) m. se, angrenzen, anrainen, Guts., Cig., Jan., Fr.- C.
33. obstojèč, -ę́ča, adj. haltbar, Jan.; o. krompir, jvzhŠt.; dauerhaft, Z., C.; prijazen v hudem ne more obstoječa biti, Kast.; — prim. obstati I. 2).
34. pripẹ̑njalica, f. = trta ali vrv, s katero se na hribu stoječa kopa pripne, da je veter ne prevrne, Vas Krn- Erj. (Torb.).
35. priríti, -rı̑jem, vb. pf. wühlend gelangen; krt pririje iz zemlje; — sich drängend gelangen: nocoj sva komaj pririla do nje, tolika gnječa je bila, Erj. (Izb. sp.).
36. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
37. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
38. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
39. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
40. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani