jak (1457)

1. jāk, m. der Yak, = kruleči vol (bos grunniens), Erj. (Z.).
2. jȃk, jáka, adj. 1) stark, Mur., Cig., Jan., na vzhodu; — adv. jako, stark, sehr, tüchtig; jako lep; jako okregati koga, Cig.; — 2) stattlich, sauber, C., Št., Dol.; jaka deklina, SlGor.; — vortrefflich: Domlatki so jaki, Danj. (Posv. p.); — 3) wacker, brav, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; jaki vojaki, Cig.; — compar. jačji, jakši.
3. jȃkəc, -kca, m. 1) die Garbenmandel, SlGor.- C.; — 2) der Tanzbär, Lašče- Levst. (M.); — dem. Jaka, Jakob.
4. jakẹ́vati se, -am se, vb. impf., Jan., pogl. jakovati se.
5. jȃkobka, f. die Jakobsbirne, Cig.
6. jȃkobnik, m. der Monat Juli, C.
7. jȃkobščak, m. 1) der Monat Juli, C., Svet. (Rok.); — 2) der Jakobsapfel, Cig.; — 3) neka vrsta krompirja, Lašče- Levst. (Rok.), LjZv.
8. jȃkobščica, f. die Jakobstraube, Cig.
9. jȃkopovščak, m. = jakobščak 1), kajk.- Valj. (Rad).
10. jakopǫ̑vščica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad); — prim. jakobka.
11. jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.- C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.- M.
12. jákostən, -tna, adj. kräftig, stark, Z., Jan. (H.).
13. jakovȃnje, n. der Ringkampf, Navr. (Let.).
14. jakováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich in der Stärke messen, ringen, Jan., Navr. (Let.).
15. jȃkši, adj. compar. ad jak, C., jvzhŠt.
16. ájdovnjak, m. = ajdovnik.
17. amōnijak, m. der Ammoniak ( chem.).
18. amōnijakast, adj. ammoniakhältig, Cig.
19. amōnijakov, adj. Ammoniak-, Cig.
20. arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
21. ásəłnjak, m. der Seidelbast (daphne mezereum), C.
22. bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.- Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
23. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
24. barȗsnjak, m. = barusač, C.
25. bẹlı̑tnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).
26. bẹlják, m. 1) das Eiweiß; — 2) = svinčena bel, Cig., Jan.
27. bẹljákovəc, -vca, m. der Eiweißstoff, Cig., Jan.; — pogl. beljakovina.
28. bẹljakovína, f. der Eiweißstoff, Cig. (T.), Erj. (Som.).
29. bẹljakovı̑nski, adj. Eiweiß-, Nov.
30. beriłnják, m. das Lesepult, Jan.
31. besẹdnják, m. das Wörterbuch, Jan., nk.
32. bẹsnják, m. der Wütherich, C.
33. betı̑čnjak, m. = betičnik, Lašče.
34. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
35. bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
36. bisernják, m. der Perlstein (Perlit), Cig. (T.).
37. bizják, m. = bezjak, C., Trst. ( Zora).
38. blatnják, m. = blatnjač, Jan.
39. blazinják, m. das Sofa, DZ., Zora, Bes., DSv.
40. bləstnják, m. der Glimmer, der Glimmerschiefer, Cig.; — rus.
41. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
42. blodnják, m. der Irrgarten, Jan.; das Labyrinth, Cig.
43. bobovnják, m. = bobovnik 1), Tuš. (B.), Josch.
44. bodlják, m. 1) die Distel, C.; — 2) = glog, der Weißdorn, C.
45. boják, m. der Kämpfer, der Streiter, der Krieger, Jarn., Danj.- Mik., Poh.
46. bołhı̑njak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
47. bołšı̑njak, m. das Flohnest, Jan.
48. bołšják, m. = bolšinec, Cig.
49. bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.- Valj. (Rad).
50. borovnják, 1) = brinjevka, die Wacholderdrossel oder der Krammetsvogel (turdus pilaris), C., Danj. (Posv. p.); — 2) ein Trinkgefäß aus Wacholderholz, Habd.- Mik.
51. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
52. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
53. bradavı̑čnjak, m. der Mauerpfeffer (sedum acre), Št.- Erj. (Torb.).
54. brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).
55. bravčják, m. der Schafstall, Cig.
56. bremę̑njak, * m. großer Rückenkorb, M.
57. brentnják, m. das Buttengestell, C.
58. brezimenják, m. = brezimenik, C.
59. brezpametnják, m. der Thor, C.
60. brezrokȃvnjak, m. = brezrokavnik, Danj. (Posv. p.).
61. brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.- Valj. (Rad).
62. brlǫ̑žnjak, m. elendes Bett, C.
63. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
64. bržnjákovka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
65. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
66. cẹdı̑łnjak, m. = cedilnik, Fr.- C., Valj. (Rad).
67. cẹ̑jnjak, m. majhna kad, čeber, "cenjek" jvzhŠt.
68. cẹlják, m. 1) der Ganzhübler, Notr.; — 2) = celak, Ravn.- Cig.; — übhpt. das unverschnittene männl. Hausthier, Srpenica na Bolškem- Erj. (Torb.); — 3) cela, debela gol, ki se da razpoloviti v platiče, Dol., Notr.
69. cẹlodȃnjak, m. der Ganzbauer, C.
70. cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.- Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.
71. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
72. cunják, m. der Hadernkasten, Cig.
73. cvečnják, m. sveder za cveke, C.
74. cvətličnják, m. der Blumengarten, Jan.; das Glashaus, Nov., nk.
75. cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).
76. cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).
77. cvrtnják, m. der Pfannenkuchen, Cig., Bes.
78. čavljenják, m. der Nagelhammer, C.
79. čəbełnják, m. das Bienenhaus, die Bienenhütte.
80. čelę̑snjak, m. = čelesnik, Lašče- Levst. (M.).
81. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
82. čepičnják, m. der Haubenstock, Jan.
83. češlják, m. die Weberkarde, C.
84. češnják, m. 1) der Zahn ( zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.- Valj. (Rad).
85. češpljevnják, m. das Pflaumenmus, Cig.
86. četrtı̑njak, m. das Startinfass, ein zehn Eimer (1/4 Fuder) haltendes Fass, Št.
87. četrtnják, m. der Viertelhufner, der Viertelbauer, Cig., Jan., M.
88. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
89. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
90. čirják, m. = čir, čiraj, Meg., Mik., Jan., C.
91. číšljak, m. der Ziest (stachys sp.), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
92. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
93. čmrlják, m., Cig., Jan., pogl. črmljak.
94. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
95. črẹšnják, m. črešnjam podoben fižol, C.
96. črmlják, m. der Eierdotter, Meg., Cig., Rib.- Mik., Mariborska ok.- C.; beljak okoli črmljaka, Dalm.
97. črmnják, m. der Eierdotter, (črnjak) Alas., Kras, Ip., Koborid- Erj. (Torb.), GBrda.
98. 1. črnják, m. 1) männliches schwarzes Schwein, Valj. (Rad); — 2) = hudič, Valj. (Rad).
99. 2. črnják, m., pogl. črmnjak.
100. črvı̑njak, m. das Wurmkraut, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Cig., M.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani