jagnje (36)

1. jágnje, -eta, n. das Lamm; j. božje, das Lamm Gottes.
2. jȃgnjəc, -njəca, m. das männliche Lamm, Valj. (Rad).
3. jagnječe, n., Mur., pogl. jagnjiče.
4. jágnječevina, f. = jagnječina, das Lammfleisch, Mur., Jan.; das Lammfell, Ravn.
5. jágnječina, f. das Lammfleisch, Dict., Jan.
6. jagnječják, m. der Lämmerstall, Jan.
7. jágnječji, adj. Lamm-, lämmern, Jan.; jagnječja glavica, Cv.; (jagneči, Mik.; jagneča mašča, Trub.).
8. jágnjed, m. = jagned, Valj. (Rad), Levst. (Močv.).
9. jágnjetar, -rja, m. der Lämmerjunge, Cig.
10. jagnję̑tina, f. das Lammfleisch; das Lammfell.
11. jagnjetiti, -im, vb. impf. Junge werfen (von Schafen), C.
12. jagnjetnják, m. = jagnječjak, C.
13. jágnjetov, adj. = jagnječji: jagnjetova koža, Levst. ( Glas.).
14. ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.- C., Mik.
15. ágnje, n. = jagnje, Jarn.
16. bẹ̑htati se, -am se, vb. impf. 1) spielen: otroci se behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, BlKr.; — 2) sich abmühen, sich plagen: b. se pri delu, C.; — prim. 1. begati.
17. bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
18. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
19. brezorǫ́žən, -žna, adj. waffenlos, wehrlos, Mur., Cig. Jan., Cig. (T.), nk.; brezorožna jagnjeta, Cv.
20. dojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. mit dem Essen fertig werden: učenci so velikonočno jagnje dojedli, Ravn.
21. jȃgnəc, -nəca, m. = jagnjec, Mur., Cig., Jan.
22. jagneči, adj., pogl. jagnječji.
23. jágnjiti, -im, vb. impf. lammen, Jan.; = j. se, Mur., Cig.; za jagnječimi ovcami je hodil, Valj. (Rad).
24. 1. jȃnəc, -nca, m. = janjec, jagnjec, Štrek.
25. jánječji, adj. = jagnječji, Mik.
26. jarè, -ę́ta, n. das Lamm, C., Mik., Valj. (Rad); (járe, tako govore vsi goriški gorjani; besedo "jagnje" znajo le iz cerkve), Erj. (Torb.).
27. krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
28. očarováti, -ȗjem, vb. impf. ad očarati; bezaubern, Cig., Jan.; Bog zna, katero oko mi očaruje jagnjeta nežna, Zv.
29. odjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad odvzeti; 1) hinwegnehmen, Mur.; jagnje božje, ki grehe sveta odjemlje; med o. z nožem, zeideln, Gol.; entziehen, Jan.; — ab-, wegschöpfen, Cig.; — 2) intr. abnehmen: mesec odjema, Cig.
30. raztŕgati, -tȓgam, vb. pf. auseinanderreißen, zerreißen; r. vez, obleko; volk je jagnje raztrgal; r. se, zerreißen ( intr.); hlače so se mi raztrgale; raztrgan, zerlumpt.
31. samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.
32. sȃmši, adv. allein, einzeln, einsam, Cig., Jan.; Samši bo Milica Jagnjeta pasla, Vod. (Pes.); s. hoditi, Z.; na samši in skrivaj, allein und heimlich, Cig., Ravn.
33. stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
34. stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.- Mik.; ( germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
35. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
36. zarẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Einschnitt machen, einschneiden, kerben; z. kaj; na križ z., einen Kreuzschnitt thun, Cig.; na rovaš z., mit einer Kerbe etwas verzeichnen, ankerben, Cig.; zarezan, kerbig, falzig, Cig.; — 2) falsch schneiden, verschneiden, Cig.; — 3) schlachten: jagnje z., ogr.- C., Vrt.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani