izvod (18)

1. izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation ( math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).
2. izvǫ̑dək, -dka, m. = izvod, die Folgerung, der Folgesatz, Cig. (T.), C.
3. izvǫ́dən, -dna, adj. Deductions-, Cig. (T.).
4. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
5. proizvòd, -vǫ́da, m. das Erzeugnis, das Product, C.; — prirodni proizvodi, die Naturerzeugnisse, Cig. (T.).
6. proizvǫ́dən, -dna, adj. Productions-: proizvǫ̑dna moč, Levst. (Pril.); — productiv (von Menschen), Cig. (T.).
7. proizvǫ̑dnik, m. der Producent, Cig. (T.).
8. proizvǫ̑dstvọ, n. die Production, Cig. (T.), DZ.
9. eksemplār, m. das Exemplar; — prim. izvod.
10. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
11. odvésti, -védem, vb. pf. 1) = odpeljati, Jan., nk.; — wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); — o. denar, M.; Janševi proizvodi so se odvedli uže zdavna vsi, Navr. (Let.).
12. osəmnájst, num. achtzehn; ( prim. dvanajst in izvode).
13. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
14. simfonı̑ja, f. neka vrsta glasbenih proizvodov za orkester, die Symphonie, Cig. (T.), nk.
15. sofīzəm, -zma, m. varav sklep, lažen izvod, das Sophisma, Cig. (T.), nk.
16. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
17. továrənski, adj. Fabriks-: tovarenski proizvodi, DZ.
18. várav, adj. betrügerisch, Jan.; — varav sklep ali izvod, ein Trugschluss ( phil.), Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani