izurjen (4)

1. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
2. izȗrjenost, f. die Geübtheit, die Gewandtheit, die Geschicklichkeit, Cig., Jan., nk.
3. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
4. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani