izpod (249)

1. izpòd, I. praep. c. gen. unter — hervor; izpod skale voda teče; izpod njive rudo kopajo, man gräbt das unter dem Acker liegende Erz aus, Mur.; — II. praef. kaže, da ima dejanje spodaj, pod kako rečjo, svoj začetek: izpodbosti konja.
2. izpodbȃda, f. die Anspornung, Cig., Jan., C.
3. izpodbȃdanje, n. das Anspornen, die Anreizung, Cig., nk.
4. izpodbȃdati, -am, vb. impf. ad izpodbosti; 1) anspornen; i. konja; — aufstacheln, aufmuntern: i. koga k čemu; — 2) izpodbada me, ich habe Seitenstechen, Ljub.
5. izpodbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Anreizer, Cig.
6. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
7. izpodbadljìv, -íva, adj. anspornend, aufmunternd, anregend, Cig., Jan.
8. izpodbȃdoma, adv. spornstreichs, M.
9. izpodbẹ́ł, m. der Huflattich (tussilago), Habd.- Mik., M., Burg.
10. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
11. izpodbíjanje, n. die Bestreitung, die Bekämpfung, Cig.
12. izpodbíjati, -am, vb. impf. ad izpodbiti; darunter wegschlagen: nogo i. komu, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — bestreiten, bekämpfen, anfechten: trditev, mnenje i., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; i. pravice, DZ.; izpodbijan, angefochten, DZ.
13. izpodbijȃvəc, -vca, m. der Bekämpfer, Cig.
14. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
15. izpodbítje, n. die Widerlegung, Cig.
16. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
17. izpodbȏdək, -dka, m. = izpodbadek, Vrtov. (Vin.).
18. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
19. izpodbòj, -bója, m. die Bestreitung z. B. der Rechtmäßigkeit einer Ehe, Valj. (Rad).
20. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
21. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
22. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
23. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
24. izpodbrę̑cnik, m. = izpodbrec, (izpodrecnik) Cig.
25. izpodbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodbrecati, (izpodrec-) Cig., Dol.
26. izpodbrę̑ncati, -am, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.- Erj. (Torb.).
27. izpodbȗd, m. die Aufmunterung, Cig.
28. izpodbȗda, f. die Aufmunterung, Jan., nk.
29. izpodbȗdək, -dka, m. = izpodbud, Jan.
30. izpodbúdən, -dna, adj. = izpodbudljiv, Cig., Jan., nk.
31. izpodbudílọ, n. die Aneiferung, die Aufmunterung: v izpodbudilo, Levst. (Nauk).
32. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
33. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
34. izpodbudljívost, f. die Erbaulichkeit, C.
35. izpodbȗdnica, f. die Ermunterungsrede, Cig.
36. izpodbȗja, f. die Aufmunterung, nk.; — die geistige Erbauung, Jan.
37. izpodbújanje, n. das Aufmuntern, das Aneifern, Cig., nk.
38. izpodbújati, -am, vb. impf. ad izpodbuditi, aufmuntern: i. koga k čemu, Cig., Jan., nk.; — geistig erbauen, Cig., Jan.
39. izpodbujénje, n. die Aufmunterung, Cig.
40. izpodcẹ́jati, -am, vb. impf. unterhalb abrinnen lassen: izpod hrušek so sok izpodcejali in pili, Svet. (Rok.).
41. izpoddȓkati, -am, vb. impf. ad izpoddrkniti.
42. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
43. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
44. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
45. izpoddȓsək, -ska, m. das Ausglitschen, der Glitscher, Hip.- C.
46. izpoddrsljìv, -íva, adj. schlüpfrig, Cig.
47. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
48. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
49. izpodgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad izpodgrebsti, Cig.
50. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
51. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
52. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
53. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
54. izpodgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodgristi, izpodgrizniti.
55. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
56. izpodjẹ́dati, -am, vb. impf. ad izpodjesti; 1) unterhalb abfressen, unterfressen: črv izpodjeda drevo; — unterspülen: Sava breg izpodjeda; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — sich an jemandes Stelle drängen, ihn eines Vortheils zu berauben suchen, Cig.
57. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
58. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
59. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
60. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
61. izpodkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Cig.; — die Erschütterung ( fig.), Cig.; — 2) der unterirdische Gang: kunčevi in lisičini izpodkopi, Let.; — die Mine, Cig.
62. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
63. izpodkopávati, -am, vb. impf. ad izpodkopati.
64. izpodkopováti, -ȗjem, vb. impf. = izpodkopavati, Cig.
65. izpodkopovȃvəc, -vca, m. der Untergräber, Cig.; i. javnega reda in pokoja, der Wühler, Cig.
66. izpodlȃmljati, -am, vb. impf. ad izpodlomiti, Cig.
67. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
68. izpodlèt, -lę́ta, m. der Fehlschlag, das Misslingen, Cig., nk.
69. izpodlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpodleteti; 1) ausgleiten: noga mi izpodleta, Z. = izpodleta mi, Cig.; i. se = izpodletati: izpodleta se mu jezik = zaletuje se mu, Cig.; — 2) fehlschlagen, misslingen, Cig., Jan.
70. izpodlẹ́tav, adj. leicht sich versprechend: i. jezik, izpodletava usta, C.
71. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
72. izpodlę́tica, f. = poledica, das Glatteis, Ljub.
73. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
74. izpodlẹ̑za, f. die Hintergehung, C.
75. izpodlẹ́zati, -am, vb. impf. ad izpodlesti, Cig.
76. izpodlẹ̑zək, -zka, m. kdor pride na velik praznik v vas, Rib.- M.
77. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
78. izpodlẹ̑znik, m. 1) der Schleicher, Cig.; — 2) der Nebenbuhler, Cig.
79. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
80. izpodlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodlesti; 1) darunter kriechen; — 2) beschleichen; — 3) zu verdrängen, auszustechen suchen oder pflegen, Cig.; — 4) zu erschleichen suchen oder pflegen, Jan.
81. izpodlẹzovȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Cig.
82. izpodlẹzovȃvka, f. die Nebenbuhlerin, Cig.
83. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
84. izpodlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten wegbrechen, Cig.
85. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
86. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
87. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
88. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
89. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
90. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
91. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
92. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
93. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
94. izpodmikáč, m. der Schnipfer, Cig.
95. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
96. izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.
97. izpodmílati, -am, vb. impf. ad izpodmleti, Z.
98. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
99. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
100. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani