izpasti (4)

1. izpásti, -pádem, vb. pf. 1) herausfallen, ausfallen, Cig., Jan.; entsinken, Cig.; — 2) gelingen: ni mu izpalo, jvzhŠt.; — ausfallen ( germ.): dobro i., nk.
2. izpásti, -pásem, vb. pf. 1) = popasti, abweiden, Mur., Cig.; travnik i., Polj.; — 2) durch die Weide gut genährt machen: živino i., C.; — i. se, fett werden, Cig.; — 3) i. se nad kom, an jemandem sein Müthchen kühlen, (spasti) Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
3. izpádati, -pȃdam, vb. impf. ad izpasti; herausfallen, ausfallen; lasje mu izpadajo, die Haare gehen ihm aus, Jurč.
4. spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) ( stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani