izkaditi (4)

1. izkadíti, -ím, vb. pf. 1) wegrauchen, durch Rauchen vertreiben: lisice i., Cig.; — 2) ausrauchen; izkadil sem, ich bin mit dem Rauchen fertig; i. pipo tobaka; — 3) i. se, aufhören zu rauchen: izkadilo se je, der Rauch ist verflogen; sich verflüchtigen, verdunsten, Cig.; — vergehen: izkadile so se mu norčije, Cig.
2. izkájati, -am, vb. impf. ad izkaditi, Cig.
3. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
4. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani