izjema (5)

1. izję̑ma, f. die Ausnahme, Cig., Jan., nk.
2. izjẹ̑mati, -mam, -mljem, I. vb. impf. ad izjeti; herausnehmen: ausnehmen, Ausnahmen machen, ausschließen, Cig., Jan., nk.; — II. izjemáti, -jémljem vb. pf. mit dem Herausnehmen, Nehmen fertig werden; tako dolgo je jemal, da je vse izjemal, jvzhŠt.
3. izję̑m, m. = izjema, Mur.
4. izję̑mba, f. = izjema, Cig.
5. izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani