iz (7857)

1. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
2. izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
3. izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
4. izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
5. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
6. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
7. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
8. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
9. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
10. izbagláti, -ȃm, vb. pf. = izmoledovati, erbetteln, Cig.
11. izbȃna, f. = dvorana, Cig.
12. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
13. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
14. izbȃrati, -am, vb. pf. = izprašati, durch Fragen erfahren, Cig.
15. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
16. izbarkováti, -ȗjem, vb. pf. erfragen, Jan., Poh.
17. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
18. izbȃtati, -am, vb. pf. abprügeln, Jan. (H.); — prim. batati.
19. izbȃva, f. 1) die Befreiung, die Erlösung, Hal.- C.; — 2) die Verrichtung, C.
20. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
21. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
22. izbávljenje, n. 1) die Befreiung, die Rettung, C.; — 2) die Verrichtung, jvzhŠt.
23. izbę́biti, -bę̑bim, vb. pf. verdummen, Jan. (H.).
24. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
25. izbəckáti, -ȃm, vb. pf. = izbecati.
26. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
27. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
28. izbedríti, -ím, vb. pf. = izbedrati, M.; izbedren, hinkend, Dict.
29. izbẹ̑g, * m. der Ausweg, Mur.; — die Ausflucht, Mur., Cig.
30. izbẹ̑ga, f. 1) der Ausweg, Cig. (T.); ni bilo izbege, Zv.; — 2) die Rückgängigmachung eines Kaufes, Dol.; izbega je, der Kauf wird rückgängig, M.
31. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
32. izbẹ́ganka, f. die Versprengte, V.-Cig.
33. izbẹ́ganost, f. die Verwirrtheit, die Muthlosigkeit.
34. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
35. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
36. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
37. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
38. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
39. ı̑zbən, -bna, adj. zum Zimmer gehörig: izbna oprava, nk.
40. izbę̑r, f. na izber, zur Auswahl, Dol.; na i. je dano strankama, es steht beiden Theilen frei, Levst. (Nauk); najkrasnejših šetališč na i., LjZv.
41. izbę̑ra, f. = izbira: ves Egipet ti je na izbero, Ravn.; izberi si jedno teh služeb, na izbero sta ti, Erj. (Izb. sp.).
42. izberáčiti, -ȃčim, vb. pf. durch Betteln erlangen, abbetteln, Cig.
43. izbẹ́rati, -ẹ̑ram, vb. impf. = izbirati, M., C.
44. izbę̑rčən, -čna, adj. = izbirčen, C.
45. izbę̑rək, -rka, m. = izbirek, C.
46. izbę́rən, -rna, adj. wählbar, Levst. (Pril.).
47. izberljìv, -íva, adj. = izbirljiv, Jan.
48. izberljı̑vəc, -vca, m. izberljiv človek: rad lačen (človek) použije, kar izberljivec pusti, Jan. (Slovn.).
49. izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
50. izbę̑rsiti se, -im se, vb. pf. = izbersati se: vino se je izbersilo, Ist.- Levst. (Rok.).
51. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
52. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
53. izbẹ́žati, -ím, vb. pf. = ubežati, entfliehen.
54. izbẹ̑žək, -žka, m. die Ausflucht, C.
55. ı̑zbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.- Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.
56. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
57. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?
58. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
59. izbı̑r, f. = izber: na izbir = na izber, Cig.
60. izbı̑ra, f. = izbera, Cig., Jan.
61. izbiráč, m. der Ausklauber, Cig.; — der Scheidejunge ( mont.), Cig.
62. izbíranje, n. das Auswählen; die Wahl: povabiti k izbiranju, Levst. (Nauk); na i. imaš, du kannst wählen, Cig.; Snubačev ima na 'zbiranje, Preš.
63. izbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.- Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.
64. izbíravəc, -vca, m. der Klauber, der Aussucher, Cig.; der Scheidejunge ( mont.), Cig.
65. izbíravən, -vna, adj. = izbirčen: živina je izbiravna, Cig.
66. izbíravka, f. die Klauberin, die Aussucherin, Cig.
67. izbı̑rčən, -čna, adj. wählerisch, heikelig; (izbiričen), LjZv.
68. izbı̑rčljiv, adj. = izbirčen, Z., Zora.
69. izbı̑rčnost, f. die Gewähligkeit, die Heikeligkeit.
70. izbı̑rək, -rka, m. das Ausklaubsel, pl. izberki, der Ausschuss, der Auswurf.
71. izbírən, -rna, adj. 1) auserlesen: izbirna jed, Hal.- C.; — 2) = izbirčen, Cig.
72. izbirljìv, -íva, adj. = izbirčen.
73. izbirljívost, f. = izbirčnost.
74. izbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., Cig. (T.); i. um, den Verstand schärfen, Cig.
75. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
76. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
77. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
78. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
79. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
80. izblískati se, -a se, vb. pf. ausblitzen: izbliskalo se je, C.
81. izbliz, adv. = izbliza, Cig. (T.).
82. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
83. izbljeváti, * -bljújem, vb. pf. = izbljuvati, Cig., Jan.
84. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
85. izbljuváti, -bljúvam, -jem, vb. pf. ausspeien, Jan., C., Dalm.
86. izbljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, der Auswurf, C.
87. ı̑zbnica, f. die Zimmerpflanze, Cv.
88. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
89. izbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. verhallen, Z.
90. izbobnjáriti, -ȃrim, vb. pf. = izbobnati, ogr.- C.
91. izbǫ̑bnjati, -am, vb. pf. = izbobnati, Mur.
92. izbočenojámast, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
93. izbóčenost, f. die Convexität, Cig. (T.).
94. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
95. izbǫ̑čki, adv. seitwärts, Hal.- C.; i. gledati, scheel, verschmitzt blicken, vzhŠt.- C.; — prim. bok.
96. izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)
97. izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
98. izbòj, -bója, m. die Exosmose, h. t.- Cig. (T.).
99. izbojeváti, -ȗjem, vb. pf. auskämpfen, ausfechten, Cig., Jan.
100. izbòk, -bóka, m. die Ausbauchung, die convexe Form, Z.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani