Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ivje (39)


  1. ı̑vje, n. der Rauhreif; — prim. inje.
  2. koprı̑vje, n. coll. Brennesseln, das Brennesselgesträuch, Mur., Cig.
  3. protı̑vje, n. der Gegensatz (oppositio), ( phil.), Cig. (T.); stsl.
  4. slı̑vje, n. coll. eine Pflaumenpflanzung.
  5. sočı̑vje, n. coll. die Hülsenfrüchte.
  6. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  7. brlǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. in der Höhle lagern ( v. Wild), Cig.; tam brložijo divje zveri, Glas.
  8. dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
  9. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
  10. dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
  11. im, m. = ivje, ogr.- C.; — prim. imec.
  12. ı̑məc, -mca, m. = ivje, der Rauhreif, Tolm.- Erj. (Torb.).
  13. imelje, n. = ivje, vzhŠt.- C.
  14. ı̑mje, n. = inje, ivje, Mur., Cig., Mik., C., BlKr.
  15. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
  16. ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  17. iv, m. = ivje, inje, Rez.- C.
  18. izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.- Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.
  19. koprı̑vji, adj. Nessel-, Mur.; — koprivje jezičen, eine beißende Sprache führend, C.
  20. korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.- jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.- Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
  21. kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
  22. latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
  23. 1. lòv, lóva, m. die Jagd; zajčji, medvedji l., Cig., Jan.; lov na jelene, na divje peteline, Cig., Jan.; l. s sokolom, die Falkenbeize, Cig.; na l. iti, auf die Jagd gehen; l. imeti, eine Jagd halten, jagen, Cig.; = lov loviti, Kras- Erj. (Torb.); na lov izučen, jagdgerecht, Jan.; ob lovu živeti, von der Jagd leben, Jan.; — peklenski l., die wilde Jagd, Glas.; — der Fang, Mur., Cig., Jan.; ribji l., Cig., Jan., Dalm., LjZv.; ptičji l., Cig., Jan.; tudi: lǫ̑v.
  24. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
  25. odrazíti, -ím, vb. pf. ( impf.?) 1) = zaleči (o jedilih), ausgeben: sočivje dobro odrazi, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jezikih) vb. pf. reflectieren, Jan. (H.).
  26. opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.
  27. pı̑tom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.- Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); ( hs.).
  28. prẹsnína, f. = kar je presno: frisches Gemüse; pos. repa, korenje in zelje, Svet. (Rok.); z žitom, presnino in sočivjem obsejana polja, Slovan; razun krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičarke, Slovan; — frisches Gespinst, Cig.
  29. 1. prę́zati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras- Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — ( fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.- Mik., Št.- C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
  30. pŕhanje, n. das Flattern; — das Schnauben; p. konjskih nosnic, Jap.- C.; p. divjega mrjasca, Bes.
  31. 1. sípa, f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.- Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Laško ( Št.)- Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
  32. 1. sípati, sı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) (trockene Dinge) schütten; žito v vreče s.; denarje s., Geld verschwenden, Cig.; — s. se, rieseln ( n. pr. o pesku), Cig.; — 2) intr. = s. se: z drevja je sipalo ivje, LjZv.
  33. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  34. strkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. glitzern: ivje strkače, Levst. (Zb. sp.).
  35. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
  36. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
  37. zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
  38. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.
  39. žı̑vio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; ( hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA