isto (311)

1. istobárvən, -vna, adj. isochromatisch, Cig. (T.).
2. istobítən, -tna, adj. consubstantiell, Jan.
3. istobítnost, f. die Consubstantialität, Cig.
4. istobǫ́jən, -jna, adj. = istobarven, Z.
5. istočásən, -sna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., nk.; isochron, Cig. (T.).
6. istočȃsje, n. der Synchronismus, Jan.
7. istočásnost, f. die Gleichzeitigkeit, Cig., Jan., nk.
8. istodǫ́bən, -bna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.
9. istodǫ́bnost, f. die Gleichzeitigkeit, Jan., Cig. (T.), nk.
10. istoglȃsje, n. der Gleichlaut, Cig. (T.).
11. istoimę̑n, adj. gleichnamig, gleichbenannt, Cig. (T.), Nov.- C., Zora, Zv.
12. istoimę̑nost, f. die Gleichnamigkeit, Cig. (T.).
13. istoimę̑nski, adj. gleichnamig, Cel. (Ar.).
14. istokŕvən, -vna, adj. von gleichem Blute, blutsverwandt, nk.
15. istolę́žən, -žna, adj. gleichliegend, Cel. (Geom.).
16. istolíčən, -čna, adj. gleichförmig, Z.
17. istolíčnost, f. die Isomorphie, Cig.
18. istolìk, -líka, adj. gleichförmig, Cig. (T.).
19. istolíkost, f. die Isomorphie, Cig. (T.).
20. istomę́rən, -rna, adj. von gleichem Maße, DZkr.; — gleichmäßig, Cig. (T.).
21. istomẹ́stən, adj. gleichstellig ( math.), Cig. (T.).
22. istomǫ́čən, -čna, adj. isodynamisch, aequipollent, aequivalent, Cig. (T.).
23. istomǫ̑čnica, f. die Aequivalentzahl, Cig. (T.).
24. istomočnína, f. das Aequivalent, Cig. (T.).
25. istonárodən, -dna, adj. connational, SlN.
26. istoobsę́žən, -žna, adj. isometrisch, Cig. (T.), Nov.- C.
27. istopìs, -písa, m. das Pare, Cig., DZ.
28. istorẹ́čən, -čna, adj. tautologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
29. istorẹ̑čje, n. die Tautologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
30. istorǫ́den, -dna, adj. = istega rodu, nk.; gleichartig, Cig. (T.); ( rus.).
31. istosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, DZ., Žnid., Cel. (Ar.).
32. ı̑stost, f. die Identität, Cig., Jan., Cig. (T.); istost ugotoviti, die Identität außer Zweifel setzen, DZ.
33. istóta, f. = istost: istoto podpričati, die Identität bekräftigen, DZ.
34. istótən, -tna, adj. Identitäts-: istȏtni svedok, der Identitätszeuge, DZ.
35. istotoplica, f. die Isotherme, Cig. (T.).
36. ístovən, -vna, adj. identisch, Cig. (T.), Nov.- C., nk.
37. istovę̑rəc, -rca, m. der Glaubensgenoss, Jan.
38. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
39. istovę́tən, -tna, adj. = istoven, Cig. (T.), Navr. (Let.); — hs.
40. istovę́titi, -ę̑tim, vb. impf. identificieren, Cig. (T.).
41. istovę́tnost, f. die Identität, Cig. (T.); — hs.
42. istoviti, -im, vb. impf. identisch machen, identificieren: i. koga s kom, Cig. (T.).
43. istovı̑tost, ** f. = istovnost, DZ.
44. ístovnost, f. die Identität, DZkr.
45. istovrẹ́dən, -dna, adj. gleichwertig, gleichgeltend, aequipollent, Cig. (T.).
46. istovŕstən, -stna, adj. gleichartig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
47. istoznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
48. aristokracı̑ja, f., Cig., Cig. (T.), pogl. aristokratija.
49. aristokrāt, m. prijatelj boljarstva, boljar, der Aristokrat.
50. aristokratı̑ja, f. die Aristokratie, nk.
51. aristokrātka, f. die Aristokratin, nk.
52. čistóba, f. die Reinheit, C.
53. čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
54. čistoglásən, -sna, adj. von reinem Klang, hellstimmig, Jan.
55. čistokŕvən, -vna, adj. Vollblut-: čistokrvno pleme, SlN.
56. čı̑stoma, adv. ganz, Bes.- C.
57. čistopójmen, -mna, adj. von klarem Begriff: politika, ne vedno čistopojmna beseda, Jurč.
58. čístost, f. die Reinheit; Odkrila se bo tebi onkraj groba Ljubezni moje čistost in zvestoba, Preš.; — die Keuschheit; deviška čistost; — tudi: čistọ̑st.
59. čistóta, f. die Reinheit; die Feinheit (eines Metalls), Cig. (T.); — die Reinlichkeit, Jan.
60. čistovę̑rəc, -rca, m. der Reingläubige, Cig.
61. čistovę̑rka, f. die Reingläubige, Cig.
62. dotı̑stod, adv. = do tistod, bis dahin.
63. histōričən, -čna, adj. zgodovinski, historisch.
64. histǫ́rija, f. povest, die Historie: historije pripovedovati; — = zgodovina.
65. histōrik, m. zgodovinar, der Historiker.
66. konsistōrij, m. = konzistorij, Cig.
67. konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
68. konzistorijālən, -lna, adj. Consistorial-, Cig., nk.
69. koristoljúbən, -bna, adj. eigennützig, Cig., nk.
70. koristoljȗbje, n. der Eigennutz, Cig., nk.
71. koristolǫ́vən, -vna, adj. nach Gewinn haschend, gewinnsüchtig, eigennützig, C., Zora, Jurč., nk.
72. koristolǫ̑vje, n. die Gewinnsucht, der Eigennutz, nk.
73. kristováti, -ȗjem, vb. impf. (den Ausruf "Kristus!" oft hören lassen): klagen, lamentieren, jammern, C.
74. krístovəc, -vca, m. der Holst, die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig.; — prim. kristavec.
75. lı̑stọ, adv. = le, nur, ogr.- C.; ne listo — temveč tudi, Krelj; — iz: le-isto, Mik.
76. listobòd, -bǫ́da, m. der Briefstecher, Cig.
77. listocvẹ̑tka, f. listocvetke, = zvezdocvetke, die Sternblumen (dialypetalae), Tuš. (R.).
78. listognọ̑j, m. der Monat November, Meg., (= listov gnoj, Dict., Kast., Vod. [Pes.]); — prim. gnilolist.
79. lı̑stom, adv. sogleich, C.; — prim. listo.
80. lı̑stoma, adv. blätterweise, Cig.
81. listonòs, -nǫ́sa, m. der Briefträger, der Briefbote, Cig., DZ.
82. listonǫ̑səc, -sca, m. der Briefträger, der Briefbote, Cig., Jan.
83. listonǫ́ša, m. der Briefbote, Jan., nk.; — hs.
84. listopàd, -páda, m. 1) der Laubfall, Cig., Jan.; — 2) der Monat November, Cig., Jan.; — tudi: October, Z., Jan., Valj. (Rad).
85. lı̑stọr, adv. = listo, le, nur, ogr.- C., Mik.
86. lístov, adj. Laub-, V.-Cig.; l. les, das Laubholz, Ravn. (Abc.); listov gnoj, pogl. listognoj.
87. listovàt, -áta, adj. = listnat, Cig.
88. listováti, -ȗjem, vb. impf. foliieren, Cig. (T.); — češ.
89. lístovəc, -vca, m. der Laubbaum, Cig., Jan.
90. listǫ́vən, -vna, adj. Brief-, Jan., Cig. (T.); listovni zlog, der Briefstil, Cig. (T.).
91. listovína, f. das Briefporto, Jan.
92. listovı̑t, adj. laubreich, blätterreich, Jan.; listovite veje, Levst. (Zb. sp.).
93. listǫ̑vje, n. das Laubwerk, Jan.; — das Laubholz, Cig., C.
94. listǫ̑vnica, f. = pismohrana, das Archiv, Jan. (H.).
95. 1. lístovnik, m. das Wadenbein, die Wade, Guts., C.; — prim. listanjek.
96. 2. listǫ̑vnik, m. das Urkundenbuch, Jan. (H.).
97. nečistǫ̑ča, f. die Unreinlichkeit, Vrt., Zora, Krelj; — die Unkeuschheit, Mik.
98. nečístost, f. die Unreinlichkeit; — die Unkeuschheit; — tudi: nečistọ̑st, Valj. (Rad).
99. nečistóta, f. = nečistost, Mur., Cig., Jan.
100. nečistováti, -ȗjem, vb. impf. unkeusch leben, Unkeuschheit treiben, Mur., V.-Cig., Jan., M.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani