isti (465)

1. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
2. isti, f. pl. die Stangen oberhalb des Herdes, zum Trocknen des Holzes, Blc.-C.; na "isteh" se drva suše, C.; — prim glisti.
3. istije, * f. pl. = isteje, C.
4. istı̑n, adj. wirklich, wahrhaftig, Cig., ogr.- C.; — iz stsl. istinьnъ.
5. ı̑stina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.- Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
6. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
7. ı̑stinəc, -nca, m. der Wahrheitsfreund, ogr.- Mik.
8. ı̑stinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.- Mik., Kr.- Valj. (Rad).
9. istiník, m. = istinec, Mur.
10. istinı̑t, adj. wahrhaftig, thatsächlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
11. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
12. istinı̑tost, f. die Wahrhaftigkeit, die Wirklichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
13. ı̑stinski, adj. 1) wahrhaftig, wirklich, ogr.- Let., Zora; istinsko naroden, SlN.; — echt, C.; — 2) Capital-, Jan. (H.).
14. aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
15. altīstinja, f. die Altistin, Jan., nk.
16. beletrīstičən, -čna, adj. belletristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. leposloven.
17. beletrīstika, f. die Belletristik, nk.; — prim. leposlovje.
18. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
19. čistiłíšče, n. der Reinigungsort: das Fegefeuer, ZgD.
20. čistı̑łnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
21. čistı̑łnik, m. der Läuterbottich, DZ.
22. čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
23. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
24. čistı̑nje, n. eine Lichtung im Walde, C.
25. čistı̑nski, adj. 1) den Feingehalt der Metalle betreffend: čistinski punci, DZ.; — 2) aus feinstem Garn: čistinsko platno, C.
26. čistı̑telj, m. der Reiniger, der Läuterer, Jan.
27. čistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
28. čístiti, čı̑stim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.- Baud.
29. čistı̑vəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., Jan.
30. čistı̑vka, f. die Reinigerin, Cig.
31. dīstih, m. skupina dveh verzov, zlasti heksametra in pentametra, das Distichon, Cig. (T.).
32. doistíniti, -ı̑nim, vb. pf. erhärten, Cig. (T.).
33. dristílọ, n. das Abführmittel, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
34. dristiti, -im, vb. impf. purgieren, abführen: ta trava dristi, C.
35. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
36. glistína, f. die Kothwürste des Regenwurms, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
37. grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.- C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.- C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.
38. harfenīstinja, f. die Harfenistin, Cig.
39. hevrīstika, f. nauk o iznajdovanju, die Heuristik, Cig. (T.).
40. humorīstičən, -čna, adj. s humorjem govorjen ali pisan, humoristisch.
41. humorīstika, f. humoristično govorjenje ali pisanje, der Humor, Cig. (T.).
42. izčístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen, ausputzen, purificieren: vino i., klären; i. se, rein werden; vino se je izčistilo, der Wein ist klar geworden; — purgieren (durch Abführmittel), Cig.
43. izdrístiti se, -drı̑stim se, vb. pf. sich durch Abführen entleeren, Cig.
44. izgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen hinausbringen, ausbeißen, Cig.; — i. se, sich herausbeißen, Cig.; — 2) durch Beißen beschädigen, verwunden: izgrizen, zerbissen, C.; — i. se, einander durch Bisse verwunden: psa sta se izgrizla; pren. sich verfeinden, Zora; i. se s kom, Cig.
45. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
46. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
47. karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
48. kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).
49. klistīr, m. v zadnjico vbrizgano zdravilo, das Klystier.
50. klistīrati, -am, vb. impf. ( pf.) klystieren.
51. klistı̑rka, f. die Klystierspritze, DZ.
52. korīstinja, f. die Choristin, nk.
53. korístiti, -ı̑stim, vb. impf. nützen, Cig., Jan., nk.; — k. se s čim, aus etwas Nutzen ziehen, Cig. (T.).
54. kristijȃn, m. = kristjan, Jan., nk.
55. krvočistíłən, -łna, adj., Cig., Jan., pogl. krvočisten.
56. lı̑stič, m. dem. list; das Blättchen, das Kärtchen, das Briefchen, Cig., Jan., nk.; — ein kleines periodisch erscheinendes Blatt, nk.
57. listína, f. die Urkunde, das Document, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; pravna l., die Rechtsurkunde; zemljeknižna l., die Tabularurkunde, zastavilna l., die Verpfändungsurkunde, ustanovilna l., die Errichtungsurkunde, DZ.
58. listı̑nəc, -nca, m. ein Aufbewahrungsort für das Laub, Valj. (Rad).
59. listı̑njak, m. = listinec, Valj. (Rad).
60. listı̑nski, adj. urkundlich, Nov.
61. misticīzəm, -zma, m. pretirana gojitev skrivnostnih naukov, der Mysticismus.
62. místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
63. mistifikácija, f. zvoditev lahkovernega človeka, die Mystification, Cig. (T.), nk.
64. mīstik, m. kdor se z mistiko peča, der Mystiker.
65. místika, f. skrivnostni verski nauk, die Mystik.
66. montanīstičən, -čna, adj. k montanistiki spadajoč, montanistisch, Jan.
67. montanīstika, f. rudarstvo, die Montanistik, Jan.
68. nagrísti, -grízem, vb. pf. anbeißen, annagen; jabolka n.
69. neistinı̑t, adj. unwahr, nk.
70. neistinı̑tost, f. die Unwahrheit, nk.
71. novelīstika, f. die Novellenliteratur, die Novellistik.
72. obgrísti, -grízem, vb. pf. benagen.
73. obistiníti, -ím, vb. pf. = uresničiti, bewahrheiten, Cig. (T.), nk.
74. oblístiti se, -im se, vb. pf. sich belauben, Cig.
75. očistíłən, -łna, adj. Reinigungs-, DZ.
76. očistíšče, n. das Fegefeuer, C.
77. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
78. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
79. odčístiti, -čı̑stim, vb. pf. s čiščenjem odpraviti, wegputzen: starejša poštna znamenja od prateža o., DZ.
80. odgrísti, -grízem, vb. pf. durch Beißen loslösen, abbeißen.
81. ogrísti, -grízem, vb. pf. 1) (ringsum) bebeißen, benagen; jabolko o.; — 2) o. se, = usiriti se: mleko se je ogrizlo (po leti o vročini), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
82. okorístiti se, -ı̑stim se, vb. pf. o. se česa, aus einer Sache einen Nutzen ziehen, benützen, Cig. (T.), nk.; o. se pravice, von einer Befugnis Gebrauch machen, DZ., C., Vrt.; sich zunutze machen: o. se s čim, Zv., Navr. (Let.); sich behelfen, LjZv.
83. olístiti, -im, vb. pf. mit Blättern versehen: o. se, sich belauben, C.
84. onečístiti, -čı̑stim, vb. pf. verunreinigen.
85. patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
86. patrístika, f. tisti del bogoslovja, ki se peča s cerkvenimi očeti, die Patristik, Cig.
87. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
88. podgrísti, -grízem, vb. pf. unten be-, abbeißen, unterbeißen, Z.
89. pogrísti, -grízem, vb. pf. nach einander zusammenbeißen, Z.
90. poistinı̑təv, -tve, f. die Constatierung, DZ.
91. poistiníti, -ím, vb. pf. constatieren, Cig. (T.), DZ.
92. práı̑stina, f. die Urwahrheit, das Axiom, h. t.- Cig. (T.).
93. prečístiti, -čı̑stim, vb. pf. 1) durchläutern, reinigen; raffinieren, Cig., Jan., C.; prečiščen cuker, Jan.; prečiščeni baker, das Garkupfer, Cig. (T.); — durchklären, Cig.; prečiščeno vino, Cig.; — 2) von neuem reinigen oder säubern, Cig.
94. pregrísti, -grízem, vb. pf. durchbeißen; miši so vreče pregrizle; entzweibeißen; — durchätzen, Cig.
95. prikorístiti, -ı̑stim, vb. pf. gewinnen, Cig., C.
96. razgrísti, -grízem, vb. pf. beißend zermalmen, zerbeißen.
97. samoı̑stina, f. das Axiom, Cig. (T.); — rus.
98. sfragīstika, f. pečatoznanstvo, die Sphragistik, Cig. (T.).
99. silogīstika, f. nauk o silogizmih, die Syllogistik, Cig. (T.).
100. slavīstika, f. slovansko jezikoslovje, die Slavistik.

1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani