imenitno (6)

1. imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
2. preimenítnost, f. die überaus große Berühmtheit, Vornehmheit oder Wichtigkeit.
3. gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
4. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
5. imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.
6. polǫ̑žje, n. die Lage, die Position, die Situation, Cig. (T.), C., SlN.; imenitnost temu mestu daje njegovo položje ob veliki reki, Erj. (Izb. sp.); udajte se v to položje, ki je! Jurč.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani