ilovica (10)

1. ílovica, f. der Lehm, die Lehmerde; iz ilovice se žge opeka.
2. gnílovica, f. die Modererde, die Dammerde, Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.).
3. gnọ̑jəc, -jca, m. der Düngerstoff, Jan. (H.); — = gnilovica, Vrtov. (Km. k.).
4. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
5. ílovka, f. = ilovica, Z., Vrtov., jvzhŠt.
6. podstẹ̑nščina, f. ilovica, iz katere je tlak podstenski, C.
7. prijemljìv, -íva, adj. 1) klebrig, C.; prijemljiva zemlja (= ilovica), C.; — 2) ansteckend, contagiös, Cig., M.; — 3) greifbar, Jan.
8. puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
9. puhlíčən, -čna, adj. = puhličav: puhlična ilovica, Nov.
10. rjavíca, f. 1) der Rost: železa se je rjavica prijela, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) neka rjava, malo da ne rdeča ilovica, jvzhŠt.; — 3) die rothe ( o. braune) Ameise (myrmica rubra), Mur., C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani