i (102522)

1. ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
2. ì, conj. 1) = in, Jan., Mik., nk., ogr., kajk.; — 2) auch, selbst, Jan., ogr., kajk., nk.; — 3) i — i, sowohl — als auch, Jan., nk.
3. íba, f., Cig., Ščav.- C., pogl. iva.
4. ībis, m. der Ibis (ibis religiosa), Erj. (Ž.).
5. iblájtar, -rja, m. der Zollwächter; — iz nem. "Ueberreiter", Kr.
6. iblájtarčək, -čka, m. dem. iblajtar: šli so za pisarčke in iblajtarčke, LjZv.
7. íbov, adj., Cig., Jan., pogl. ivov.
8. íbovəc, -vca, m. neka iba (iva), ki je veča od navadne, C.
9. íca, f. junge, kleine Kuh, Št.- Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.
10. ı̑cək, -cka, m. junges, männliches Kalb, Št.- Valj. (Rad); tudi (nežno): = volek, vzhŠt.
11. ícika, f. junge, kleine Kuh, Valj. (Rad); — božja icika = božja kravica, der Frauenkäfer, Št.- Valj. (Rad).
12. ı̑cka, f. = kravica, vzhŠt.
13. ideāl, m. vzor, das Ideal.
14. ideālən, -lna, adj. vzoren, ideal, idealisch.
15. idealīst, m. kdor je za vzore vnet, der Idealist.
16. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
17. idealizováti, -ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.).
18. ideālnost, f. vzornost, die Idealität.
19. ídəc, -dca, m. = hodec, C.
20. idēja, f. misel, die Idee.
21. idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.- C., Danj. (Posv. p.).
22. idēntičən, -čna, adj. isti, identisch, Žnid., Cel. (Ar.), nk.
23. identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
24. idijōt, m. nevednež, der Idiot.
25. idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
26. idīlski, adj. idyllisch.
27. idǫ̑čki, adv. = gredoč, kajk.- Mik.
28. ı̑doma, adv. = gredoč, im Vorübergehen, C., Hal.- Mik.
29. íga, f. die Sahlweide (salix caprea), Medv. (Rok.).
30. igavəc, -vca, m. pokvarjeno iz: jaglec, Rodik- Erj. (Torb.).
31. ígəlj, -glja, m. eine Art Joch, (Kopfjoch?), Z.
32. ı̑gəljc, -gəljca, dem. igelj, m. das Kopfjoch, V.-Cig.
33. ígəłnica, f. die Nadelbüchse, Cig., Jan.; pravilneje: igelníca.
34. ígəłnik, m. = igelnica, Mur., Cig., Jan.; pravilneje: igelník.
35. igəłnína, f. das Nadelgeld, Cig.
36. ígəłski, adj. Nadel-, Mur.
37. igę̑sarica, f. verižica, ki veže igo na oje, (igeserica) Bolc- Erj. (Torb.); — prim. igo.
38. ígəv, -gve, f. eine Art Jochholz, Jan., Mik.
39. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
40. iglár, -rja, m. 1) der Nadler, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Nadelbüchse, M., Soška dol.- Erj. (Torb.).
41. iglaríca, f. die Nadlerin, Cig., Jan.
42. igları̑ja, f. = iglarstvo, Cig.
43. iglárski, adj. Nadler-, Mur.; iglarsko blago, die Nadlerware, Cig., Jan.
44. iglȃrstvọ, n. das Nadlerhandwerk, Cig., Jan.
45. íglast, adj. nadelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — voll Nadeln: iglasto drevje, die Nadelbäume, Zv.
46. iglàt, -áta, adj. voll Nadeln, M., Z.
47. íglavəc, -vca, m. der Nadelbaum, Jan.
48. iglə̀c, (igə̀łc), -gəłcà, m. die Aurikel (primula auricula), Jan., Tuš. (R.), Tolm.; — prim. jaglec.
49. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
50. iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
51. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
52. iglenjáča, f. das Zündnadelgewehr, nk.
53. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
54. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
55. iglı̑čar, -rja, m. der Nadler, Cig., M.
56. iglı̑čarica, f. die Nadlerin, Cig.
57. iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
58. iglı̑čevje, n. coll. die Baumnadeln, die Nadelstreu, Poh.; — das Nadelholz, Z.
59. iglı̑čje, n. = igličevje, Z.
60. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
61. iglı̑čnica, f. die Nadelbüchse, Gor.
62. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
63. iglovníca, f. = igelnica, M.
64. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
65. 1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
66. 2. igovəc, -vca, m. = igovina, Z.; die Sahl- oder Palmweide (salix caprea), Z.
67. igǫ̑vina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
68. ígovnica, f. die Jochweide, Polj., Mariborska ok.
69. ígra, in: igrà, -è, f. das Spiel; otročja, pastirska i., das Kinderspiel, das Hirtenspiel; besedna i., das Wortspiel; i. s kvartami, das Kartenspiel, Cig., Jan.; i. v kocke, das Würfelspiel, Cig., Jan.; — gledališčna i., das Bühnenspiel, das Bühnenstück, Cig., Jan., nk.; vesela i., das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; i. s petjem, das Vaudeville, Cig., Jan.; — das Musikspiel, V.-Cig.; i. na orglje, das Orgelspiel, Jan.
70. igrȃcati, -am, vb. impf. dem. igrati, (gracati) Valj. (Rad).
71. igráč, m. der Spieler, der Spielbruder, Cig., Jan.; — der Schauspieler, der Acteur, Jan.
72. igráča, f. das Spielzeug, das Kinderspiel, die Spielerei; to niso igrače, das ist keine Kleinigkeit, Cig.
73. igrȃčar, -rja, m. kdor igrače prodaja: der Puppenkrämer, Cig.
74. igrȃčarica, f. die Puppenkrämerin, Cig.
75. igráčica, f. 1) dem. igrača; — 2) igračíca, die Spielerin, Z.; — die Schauspielerin, die Actrice, Jan.
76. igráłən, -łna, adj. spielbar, (-ven) Cig.; — das Spielen betreffend, nk.; gledališčno igralno osobje, nk.
77. igralíšče, n. der Spielplatz, Mur., Cig., nk.
78. igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
79. igrȃnje, n. das Spielen; — i. zarnic, das Wetterleuchten, C., Cig. (T.).
80. igráš, m. der Spieler, kajk.- Valj. (Rad).
81. igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
82. igràv, -áva, adj. spielsüchtig, C.
83. igrȃvəc, -vca, m. der Spieler; hud i., ein großer Spieler, Cig.; — gledališki i., der Schauspieler, Cig., Jan., nk.
84. igrȃvka, f. die Spielerin; — gledališka i., die Schauspielerin, Cig., Jan., nk.
85. igrávost, f. die Spielsucht, Cig., Jan., Cig. (T.).
86. igrȃvski, adj. Spieler-, spielerisch, Cig., nk.
87. igrȃvstvọ, n. das Spielwesen, Cig.; — gledališko i., das Schauspielerthum, Cig.
88. igr̀c, (igrə̀c), -grcà, m. der Spieler, Meg., Jan., Mik., Trub.; — der Musikant, (ígrc) vzhŠt.; Čuješ ti, igrc, Kralj Matjaž? Npes.-Vraz.
89. igrẹ́vati, -am, vb. impf. zu spielen pflegen, Mik., Vrt.; ( nam. igravati).
90. ígrica, in: igricà, f. dem. igra, das Spielchen; — das Dramolet, Cig. (T.).
91. igrìv, -íva, adj. spielend: igrive sapice so prinašale novico, Zv.; Igrive črede se paso nam v travi, Jurč.
92. ígrn, adj. = igrski, Jan. (H.).
93. igrohlę́pən, -pna, adj. spielsüchtig, Jan. (H.).
94. igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
95. igropı̑səc, -sca, m. dramatischer Schriftsteller, Cig., Jan.
96. igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
97. ígrski, adj. Spiel-, Trub.; igrske hiše, Dalm.
98. íha, f., Št., Cig., Jan., C., nam. viha.
99. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
100. íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani