hudobec (5)

1. hudóbəc, -bca, m. der Böse, der Teufel, Jan., M., Let.; — = škrat, LjZv.
2. odvršẹ́ti, -ím, vb. pf. entschwirren, entrauschen: hudobec odvrši v goščavo, LjZv.
3. pę́tkovati, -ujem, vb. impf. fasten: kadar ima Bog praznik, tudi hudobec ne petkuje, ZgD.
4. pŕhati, pȓham, vb. impf. ad prhniti; 1) (Staub) streuen, stieben, Jan.; den Staub ausklopfen, stäupen, C.; — 2) flattern (o ptičih), C., Mik., Npes.-Vraz; huschen; V tem metežu je prhal Hudobec sem ter tja, LjZv.; dve megleni podobi prhali ste po zraku, LjZv.; zajec prha po polju (schießt durchs Feld), Svet. (Rok.); — 3) schnauben, C.; konj prha, Z., Let.; Konjič prha in rezgače, Levst. (Zb. sp.); — = pokašljevati, ne da bi kaj pljuval, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — puffen: p. in streljati, C.; — 4) = prhčati, mürbe werden lassen: sadje prhat dejati, C.; — p. se, abliegen und dadurch mürbe werden: sadje se prha, Fr.- C.
5. zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren ( math.), Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani