ha (12441)

1. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
2. hába, f. der Flügel, der Fittig, Kor.- Jarn., Guts., Mur., Jan., C., Št.- Valj. (Rad); stara ptičke ob hudi uri ogrne s habami, C.
3. habȃckati, -am, vb. impf. mit einem Stößel stoßen, Zora.
4. habáč, m. = bahač, C.
5. habàn, -ána, m. der Bengel, Cig., Jan., C.
6. 1. hábanje, n. das Puffen, Cig.
7. 2. hábanje, n. 1) das Schonen, ogr.- M.; — 2) das Meiden: h. grehov, C., kajk.- Valj. (Rad).
8. hábast, adj. 1) geflügelt, Mur., C.; — 2) übermüthig, C.
9. habàt, -áta, adj. geflügelt, Cig., Jan., SlGradec- C.
10. habȃt, m. = hebat, Dict., Mur., Cig., Jan., Medv. (Rok.).
11. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
12. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
13. habȃtov, adj. Attich-, Cig.
14. habȃtovje, n. der Attichstrauch, Cig.
15. habdovína, f. neka rastlina, BlKr.- DSv. (menda = habat).
16. habed, m. = habat, C.
17. hábən, -bna, adj. eilig, schnell: habno iti, C.
18. hábər, -bra, adj. = ošaben, Poh.- C.
19. habet, m. = habat, C.
20. habę́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
21. habəza, f. = habat, Hal.-Caf ( Vest. I. 153.).
22. 1. hábiti, * hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.- C.
23. 2. hábiti, * -im, vb. impf. mit den Flügeln stoßen, fliegen, C.; ptice pod nebom habijo, Slom.; — pren. prahlen, C.; — prim. haba.
24. 3. hábiti, * -im, vb. impf. h. se = habati se, C.; — prim. 2. habati.
25. 4. hábiti, * -im, vb. impf., C., pogl. hapiti.
26. 1. habljáti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Z.; — 2) prahlen, M.
27. 2. habljáti, -ȃm, vb. impf. hastig zusammenklauben, C.
28. habljénje, n. das Beschädigen, das Verderben, Z.
29. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
30. hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
31. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
32. habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
33. hábra, f. ženska, ki se mnogo usti, Gor.
34. hábriti se, -im se, vb. impf. sich rühmen, prahlen, C.
35. habrìv, -íva, adj. prahlerisch, hochmüthig, C.
36. habrı̑vəc, -vca, m. der Prahler, C.
37. habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
38. habúljica, f. das gem. Christophskraut (actaea spicata), Medv. (Rok.).
39. hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
40. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
41. hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
42. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
43. hȃdrica, f. das Tüchel, das Schnupftuch, C., Kor.- Kres.
44. hadrijȃn, m. die Bärwurz (meum athamanticum), M., C., Medv. (Rok.).
45. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
46. hahljálọ, n. der Lachhans, Jan.
47. hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
48. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
49. hahljàv, -áva, adj. der gerne laut lacht, Jan.
50. hahljȃvəc, -vca, m. der gerne laut lacht, Jan.
51. hahljȃvka, f. die gerne laut lacht, Jan.
52. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
53. hȃj, m. das Liegen (v otročjem govoru), C.
54. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
55. hȃja, f. tölpisches Weib, Zilj.- Jarn. (Rok.).
56. 1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
57. 2. hájati, -jam, -jem, vb. impf. sich kümmern: h. za kaj, Ist.- C., SlN.- C.; — h. za čim, sich kümmern, sich bestreben, ogr.- C.; — hs.
58. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
59. hàjd, hájda, m. = ajd, Mur.
60. hȃjda, f. = ajda, Mur.
61. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
62. hajdína, f. = ajda, Mur., ogr.- Valj. (Rad); hȃjdina, vzhŠt.
63. hajdı̑nščica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
64. hájdov, m. = velikan, kajk.- Valj. (Rad); — prim. hajd.
65. hajdȗk, m. der Räuber, der Heiduk.
66. hajdukovȃnje, n. das Heidukenleben, SlN.
67. hajdȗški, adj. Heiduken-: hajduške čete, SlN.
68. 1. hȃjkati, -am, vb. impf. 1) = 1. hajati, Mik.; — 2) otroka h., einschläfern, jvzhŠt.
69. 2. hȃjkati, -am, vb. impf. "haj" zurufen, Habd.- Mik.
70. hȃjs, interj. = ajs, BlKr.
71. hȃjsa, interj. heißa! Cig.
72. hȃjsasa, interj. heißa! h., hopsasa! C.
73. hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
74. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
75. hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
76. halabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabukati, Cig.; po hodnikih h., Raič ( Let.).
77. halabȗka, f. der Lärm, das Getümmel, Mur., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
78. halabȗkati, -am, vb. impf. tumultuieren, Guts.- Cig.
79. halabȗra, f. der Lärm, der Tumult, ogr.- C.
80. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
81. halamǫ̑ja, f. das Dickicht, das Gestrüpp, Krn- Erj. (Torb.).
82. háłda, f. = haloda, haloza, C.
83. hȃłdje, n. coll. = halodje, haložje, C.
84. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
85. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
86. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
87. háljica, f. dem. halja; das Kleidchen, das Jäckchen, Cig., Vrt.; obleče dolgo haljico, Npes.-K.
88. haljína, f. = halja, Cig., Jan., SlN.; — hs.
89. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
90. halō, interj. hallo! Z.
91. halōckati, -am, vb. impf. hallo rufen, C., Z.
92. háloda, f. = haloza, C.
93. hálodje, n. coll. haložje, C.
94. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
95. haloti, f. pl. Fetzen, C.; — prim. faloti.
96. halovániti, -ȃnim, vb. impf. ausgelassen lärmen, BlKr.
97. halovȃnje, n. der Lärm, Meg., Dalm.- M.
98. halováti, -ȗjem, vb. impf. lärmen, C.
99. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
100. haložína, f. = haložje, C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani