grom (68)

1. grọ̑m, m. der Donner; grom in strela! Donnerwetter! tudi: gròm, gróma, Dol.
2. gromáča, f. ein Stein- oder Holzhaufen, Boh., Dalm.- M., Ist.- C., Nov.- C.; — eine Mauer ohne Mörtel, Ist.- C., Nov., C.; gromače, Trümmergesteine, Erj. (Min.); grómača, BlKr.- DSv.; — prim. grmača.
3. gromáda, f. = gramada, grmada, Jan., Cig. (T.).
4. gromádən, -dna, adj. = grmaden, massenhaft, Massen-: gromadno gorovje, gromadna tvorba, das Massengebirge, Cig. (T.), Jes.; — ungeheuer, Cig.; gromadno premoženje, Zora.
5. gromáditi, -ȃdim, vb. impf. = grmaditi, Cig., Jan., Cig. (T.); oblaki se gromade v čudovite podobe, Zv.
6. grọ̑mblja, f. = groblja, Jan., Lašče- Levst. (M.), SlN.- C.
7. grómən, -mna, adj. Donner-, Cig., Bes.; gromni hrušč, das Donnergetöse, Z.
8. gromoglásən, -sna, adj. donnerähnlich schallend, Jan. (H.).
9. gromonǫ̑səc, -sca, m. der Donnerer, Zora.
10. gromonǫ́sən, -sna, adj. donnerschwanger, Cig., Jan.
11. gromopǫ́čən, -čna, adj. donnerähnlich krachend, Jan.
12. gromòt, -óta, m. das Gedonner, Z., Jan. (H.).
13. gromotrèsk, -trę́ska, m. 1) das Donnergekrach, Jan. (H.); — 2) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
14. grọ̑mov, adj. des Donners: g. voz, der Donnerwagen, Cig.
15. gromováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Worte grom fluchen, C.
16. gromǫ́vən, -vna, adj. = gromen, Z.
17. gromovı̑t, adj. donnernd: gromovita beseda, das Donnerwort, Cig., Jan.; gromovito ploskanje, donnerndes Beifallklatschen, Cig.; pozdraviti koga z gromovitim veseljem, Jurč.
18. gromovítən, -tna, adj. = gromovit, C.
19. gromovládən, -dna, adj. dem Donner gebietend, Kos.- M.
20. gromǫ́vnik, m. der Donnerer, Mur., Cig., Jan.; — prim. hs. gromovnik.
21. grọ̑mski, adj. Donner-, Mur., Cig.; g. glas, die Donnerstimme, Zora; gromska strela, der Donnerkeil, der Blitzstrahl, Mur., Jan.; v kletvici: gromska strela! Donnerwetter, Št.; gromska vihta, Danj. (Posv. p.).
22. gromzelišče, * n., Kor., pogl. gramzelišče.
23. higromētər, -tra, m. vlagomer, das Hygrometer.
24. higrometrı̑ja, f. vlagomerstvo, die Hygrometrie, Cig. (T.).
25. higrometrı̑jski, adj. k higrometriji spadajoč, hygrometrisch, Cig. (T.).
26. nagromáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi, Medv., Cig., Jan., C., Zora.
27. ogrómən, -mna, adj. ungeheuer, enorm, collossal, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus., češ.
28. ogrómnost, f. die ungeheuere Größe, Jan., nk.; — prim. ogromen.
29. podgròm, -óma, m. die Gicht, das Podagra, Cig.; — prim. bav. podagram, C.
30. podgrómast, adj. podagrisch, Cig., Dol.
31. podgrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
32. potogròm, -gróma, m. das Podagra, Cig.; (potigrom, Levst. [Rok.]).
33. preogrómən, -mna, adj. ungeheuer, Cig. (T.).
34. putigròm, -gróma, m., BlKr.; pogl. putogrom.
35. putogròm, -óma, m. das Podagra, Dict., Cig.
36. putogrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
37. bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
38. brnẹ́ti, -ím, vb. impf. summen; čebela, muha brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; brummen: gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, Bes.
39. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
40. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
41. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
42. dȗdnjati, -am, vb. impf. dröhnen, rollen: grom dudnja, SlGor.- C.; ( prim. dȗdnanje, das Dröhnen, ogr.- Valj. [Rad]); stsl. tątьnati.
43. gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.- C.
44. grmáča, f. der Scheiterhaufen, Mur., Mik., Hal.- C.; — prim. gromača.
45. grmáda, f. der Haufen, Jan., C., Trub., Boh.- Mik.; g. hoste, Fr.- C.; g. drv, Rez.- C.; — pos. der Holzstoß, der Scheiterhaufen, Mur., Cig., Jan.; Grmado 'z njih dela — Na nji se sežge, Preš.; der für Nothfeuer bestimmte Holzstoß, V.-Cig.; — prim. gramada, gromada.
46. grmótən, -tna, adj. donnernd, (grom-) Jan.
47. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
48. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
49. podsnǫ̑vje, n. der Grund, die Grundlage, C.; Od groma se stresuje Vse podsnovje vodnih rid, Čb.- Valj. (Rad).
50. potəngròb, -gróba, m. eine Hühnerkrankheit (Steißgeschwulst), C.; — prim. potogrom.
51. potíhniti, -tı̑hnem, vb. pf. (allmählich) still werden; grom, šum potihne; vihar, veter je potihnil, der Sturm, der Wind hat sich gelegt; — srd potihne, der Zorn legt sich, C.
52. potogròb, -gróba, m. eine Hühnerkrankheit: die Gicht, C., jvzhŠt.; — prim. potengrob, potogrom, bav. podigrab, iz lat. podagra, Levst. (Rok.).
53. potrẹskováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt krachen: grom potreskuje za gromom, DSv.
54. práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.- Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn- Erj. (Torb.).
55. putigràm, -áma, m. = putigrom, Trub.
56. pútika, f. die Gicht; — prim. potogrom.
57. rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
58. rosokàz, -káza, m. das Thaupunkt-Hygrometer, h. t.- Cig. (T.).
59. strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.- Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
60. stresováti, -ȗjem, vb. impf. ad stresti; = stresati; s. se = tresti se: vse od groma se stresuje, Mur.
61. tutnjáti, -ȃm, vb. impf. grom tutnja = buči, Dol.- Cig.
62. umółkniti, -mȏłknem, vb. pf. verstummen, stille werden; ptiči so umolknili; — veter, grom je umolknil.
63. uscanẹ̑la, f. die Pisserin, v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
64. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
65. vlagomèr, -mę́ra, m. das Hygrometer, Cig. (T.), Jes.; — rus.
66. vlagomę́rən, -rna, adj. hygrometrisch, Cig. (T.).
67. vlagomę̑rstvọ, n. die Hygrometrie, Cig. (T.).
68. zabrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. auftosen: grom zabruhne, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani