grof (19)

1. gròf, grófa, m. der Graf; mejni g., der Markgraf, pokneženi g., der gefürstete Graf, Cig., Jan., nk.
2. grofə̀k, -fkà, m. dem. grof, Valj. (Rad); tudi: grȏfək.
3. grofíca, f. = grofinja, Mur., Jan., Valj. (Rad).
4. grofı̑ja, f. = grofovina.
5. grófinja, f. die Gräfin.
6. grófji, adj. = grofovski, Cig., Jan.
7. grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
8. grófovka, f. = grofinja, Valj. (Rad).
9. grófovski, adj. Grafen-, gräflich; grofǫ́vski, Štrek.
10. grofǫ̑vstvọ, n. der Grafenstand, Cig., Jan., nk.; grofovstvọ̀, kajk.- Valj. (Rad).
11. mejnogrofı̑jski, adj. zur Markgrafschaft gehörig, markgräflich, Cig., Jan.
12. izúvati, -am, vb. impf. ad izuti; (die Fußbekleidung) ausziehen; i. črevlje; Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
13. 1. jȃr, jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.
14. krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
15. pȃže, -eta, m. der Page, Z., Lašče- Levst. (Rok.); Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
16. poknę́žiti, -im, vb. pf. in den Fürstenstand erheben, Cig., Jan., nk.; poknežen, gefürstet, Jan.; poknežena grofija, gefürstete Grafschaft, Cig., nk.
17. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
18. udẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad udelati; 1) ausarbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur.; zerarbeiten, übel zurichten, Mur.; — 2) sein Unwesen treiben, es arg treiben: preveč mi udeluje, Cig.; noben grof tako ne udeluje, Svet. (Rok.); prehudo, črez mero, črez nemoč udeluje, er treibt es zu bunt, Cig.; sich ungestüm, wild geberden, lärmen, toben, Mur., Cig., Jan., Gor.; togoten otrok udeluje (= kriči in vrešči, tepta in maha krog sebe), Polj.; bik rjove in udeluje, Slovan; mati udeluje za ugrabljenim otrokom (geberdet sich wie wahnsinnig, ist untröstlich), Polj.
19. 2. utŕniti, -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.- C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)- C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani