greh (165)

1. grẹ́h, m. die Sünde; g. storiti, eine Sünde begehen; smrtni, naglavni g., die Todsünde; izvirni g., die Erbsünde.
2. grẹ́hək, -hka, m. dem. greh, Valj. (Rad).
3. grẹhóta, f. die Sünde, das Laster, Cig. (T.), C., ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
4. grẹhótən, adj. sündhaft, lasterhaft, Z., Bes.
5. ogrehotíti, -ím, vb. pf. mit einer Sünde beflecken: o. si dušo, Levst. ( LjZv.).
6. pogrẹ̑ha, f. der Mangel, das Gebrechen, der Fehler, C.
7. pregrẹ̑ha, f. die Versündigung, die Sünde; — das Laster.
8. razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
9. ugrẹ̑ha, f. das Versehen, C.
10. zagrẹ̑ha, f. der Fehler, Blc.-C.
11. bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
12. blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
13. brezdẹ́łnost, f. die Arbeitslosigkeit, der Müßiggang, die Unthätigkeit, Mur., Cig., Jan.; brezdelnost je mati vseh pregreh, der Müßiggang ist aller Laster Anfang, Cig.
14. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
15. cekniti se, -nem se, vb. impf. nachdenklich, bekümmert sein, sich ängstigen: za greh se c., ogr., Danj.- C.; — prim. stsl. cьknêti = kъsnêti, tardare, C.
16. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
17. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
18. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
19. dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.- C.; (menda nam. za — delj).
20. dǫ̑b, dobı̑, f. 1) die Zeit, kajk.- Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.- Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.- C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.- C.
21. gnúsiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, verunreinigen, besudeln, Mur., Cig., Jan.; g. roke s krvjo, Ravn.; — 2) verabscheuen, g. kaj, C.; g. koga z besedami, C.; — 3) g. se, Ekel empfinden: gnusim se tega človeka, Meg., Mik.; — gnusi se mi kaj, es ekelt mich etwas an; greh se mi gnusi, Kast.; — gnusi se mi česa: hudega se mu gnusi, Ravn.- Mik.; gnusi se mi nad čim, Cig.; gnusi se mu nad lažmi, Dalm.; nad sedmerimi rečmi se Gospodu posebno gnusi, Ravn.- Valj. (Rad).
22. grẹ́vati, grẹ̑vam, vb. impf. greva me, es reut mich; grehov me greva, Dalm.- C.; grevajo me moji grehi; — prim. stvn. hriuwan, gereuen, Mik.
23. 2. hábanje, n. 1) das Schonen, ogr.- M.; — 2) das Meiden: h. grehov, C., kajk.- Valj. (Rad).
24. íšče, adv. = še, ogr.- C.; (iše, Dict., Rec., BlKr.; "s tem iše vekši greh", Krelj).
25. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
26. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
27. izbrisávanje, n. das Auswischen; das Tilgen: i. grehov, kajk.- Valj. (Rad).
28. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
29. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
30. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
31. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
32. izpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) aussagen, nk.; priče so tako izpovedale, SlN.; — bekennen, gestehen, Mur., Cig., Jan., Vrt.; — 2) i. se, ein Bekenntnis ablegen, fatieren, Levst. (Nauk); — die Beichte ablegen; i. se vseh svojih grehov, alle seine Sünden beichten, (i. se iz grehov, ogr.- C.); — 3) i. koga, jemandem die Beichte abnehmen; izpovedan je umrl.
33. izpráti, -pérem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen; i. madež; — krivnjo, greh i., sühnen, Cig.; — 2) aufwaschen, Jan.; vse perilo i., Cig.; — 3) durch Waschen reinigen, auswaschen; grlo, rano i.; — dež je polja izpral, der Regen hat die Felder ausgeschwemmt, Cig.; rudo i., abschlämmen, Cig.; — aussüßen ( chem.), Cig. (T.).
34. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
35. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
36. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
37. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
38. kəsáti se, -ȃm se, vb. impf. Reue empfinden; k. se zavoljo česa; bereuen: k. se grehov; (k. se, trauern: kę́še se za rajnega, vzhŠt.- C.).
39. kəsnóta, f. = kesnost, Jan.; Bog pretehta pri grehu naglost in kesnoto, Slom.
40. klę̑tvina, f. das Fluchen, Cig., Šol.; med največe grehe šteje naš narod kletvino, LjZv.; — der Fluch, Mur., Cig., Jan.; s strupom kletvine sebe ubiti, Valj. (Rad); tudi: kletvína.
41. 1. krívəc, -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Rez. ( Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; ( nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.- Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.
42. kurjȃva, f. 1) die Heizung, die Beheizung; — 2) das Heizmaterial, Mur., Cig., Jan., C.; — das Reizmittel: priložnosti h grehu, kurjava k hudemu, Jap. (Prid.).
43. lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
44. lẹ̑pšati, -am, vb. impf. verschönern; schmücken, zieren; s cvetjem l., Cig.; — beschönigen: greh l., C.
45. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
46. nadobı̑tən, -tna, adj. erblich, Erb-, Mur.; nadobitni greh, Mur.
47. nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.
48. naglávən, -vna, adj. 1) Kopf-; naglȃvni jarem, das Kopfjoch, Cig.; — 2) Haupt-; naglavni greh, die Hauptsünde: sedem naglavnih grehov; naglaven sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; naglavno hudodelstvo, das Capitalverbrechen, Jan.
49. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
50. napeljȃvəc, -vca, m. = napeljevavec, Mur., Cig.; n. v greh, Jap. (Sv. p.).
51. napeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad napeljati; leiten; vodo na travnike n.; — anleiten; v greh, k hudemu n. koga.
52. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
53. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
54. obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.- Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.- Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.- Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.- Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.- Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.- Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
55. obtoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obtožiti; anklagen; o. se, sich anklagen; o. se svojih grehov.
56. obtŕdniti, -tȓdnem, vb. pf. hart werden, verharten, ogr.- C.; — v grehih o., ogr.- Let.
57. obžalováti, -ȗjem, I. vb. impf. betrauern, bedauern; o. grehe, bereuen; — II. vb. pf. obžálovati, die Trauer beenden: oče, vsaj toliko počakajmo, da obžálujemo po materi, LjZv.
58. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
59. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
60. odduríti, -ím, vb. pf. von sich stoßen, verschmähen, Meg., Dict., Svet. (Rok.); grehe ostaviti i odduriti, kajk.- Valj. (Rad); odvreči i o. kaj, kajk.- Valj. (Rad); laž zavržem i oddurim, ogr.- Valj. (Rad); (piše se navadno: oduriti).
61. odjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad odvzeti; 1) hinwegnehmen, Mur.; jagnje božje, ki grehe sveta odjemlje; med o. z nožem, zeideln, Gol.; entziehen, Jan.; — ab-, wegschöpfen, Cig.; — 2) intr. abnehmen: mesec odjema, Cig.
62. odpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odpeljati; wegführen, entführen; wegleiten: le-ti grehi odpeljujejo človeka od Boga, Krelj.
63. odprostíti, -ím, vb. pf. = odpustiti, BlKr.- Svet. (Rok.); odprosti nam grehe, ogr.- C.
64. odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj- M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.
65. odpústən, -stna, adj. 1) Entlassungs-: odpȗstnọ pismo, Cig.; — 2) den Urlaub betreffend, nk.; — 3) Ablass-: odpustno leto, Cig., C.; — 4) entlassbar, DZ.; — 5) lässlich, verzeihlich: odpustni greh, Cig.
66. odpustı̑telj, m. der Vergeber: o. grehov, C.
67. odpustíti, -ím, vb. pf. 1) weggehen lassen, entlassen, Cig.; rogatec odpusti pijane mušice, LjZv.; o. iz službe, DZ.; odpustili so ga s pohvalo iz cesarske vojske, Jurč.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, nachsehen; dolg, kazen o.; verzeihen, vergeben; ne morem ti odpustiti, da si mi to storil; grehe o. komu; — 4) intr. nachgeben, nachlassen: vrv, veriga je odpustila, jvzhŠt.; mraz je odpustil, vzhŠt.- C.; led je odpustil, das Eis ist aufgethaut, C.
68. odpustljìv, -iva, adj. = odpusten 5), Mur., Cig., Jan.; odpustljivi grehi, v cerkvenih knjigah.
69. odpȗšča, f. die Nachlassung: o. grehov, C.
70. odpúščanje, n. 1) das Entlassen; — 2) das Beurlauben; o. vojakov, nk.; — 3) das Nachlassen; o. zakupnin, DZ.; das Verzeihen; o. grehov; — 4) das Nachgeben, das Nachlassen, prim. odpuščati 4); pogostoma tudi: odpuščȃnje.
71. odpúščati, -am, vb. impf. ad odpustiti; 1) entlassen, Cig., Jan.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, erlassen; o. dolgove; — vergeben, verzeihen; o. grehe; — 4) intr. nachgeben: vrv, mraz odpušča, jvzhŠt., vzhŠt.
72. odstrahováti, -ȗjem, vb. pf. abschrecken: angela z grehi o., Krelj.
73. odvę́zati, -vę́žem, vb. pf. 1) losbinden; o. (privezanega) psa; — o. se, sich losbinden; krava se je odvezala; — jezik odvezati komu, jemanden zum Sprechen bringen; zdaj se mu je jezik odvezal, jetzt ist er gesprächig geworden; — 2) aufbinden; o. kar je zavezano; o. rano; o. vrečo; o. si črevljičke, ruto; — o. se, aufgehen: robec se ti je odvezal; — 3) entbinden: o. koga dolžnosti, Cig., Jan., nk.; — o. se dolžnosti, sich einer Pflicht entbinden, Cig., nk.; — lossprechen; o. koga grehov.
74. ognúsiti, -im, vb. pf. ekelhaft machen, besudeln, verunreinigen, beflecken, Mur., Cig., Jan.; s pregrehami ognušena telesa, Burg.
75. okrivíti, -ím, vb. pf. 1) krumm machen, Jan. (H.); — 2) beschuldigen, inculpieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) o. se, sich schuldig machen: o. se drugih greha, C.; — sich zuschulden kommen lassen, Cig.
76. opačína, f. der Fehler, C.; pregrehe in opačine, ZgD.; der Excess ( phil.), Cig. (T.); ( hs.).
77. opádati, -pȃdam, vb. impf. ad opasti, 1) abfallen (o listju), Cig.; = padati, fallen, sinken, Mur.; v grehe o., kajk.- Valj. (Rad); — 2) fallend bedecken (vom Schnee), Jan.; — 3) befallen, anwandeln, Jan.; strah in trepet jih opadaj! Ravn.
78. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
79. oprȃščati, -am, vb. impf. ad oprostiti; 1) befreien, Cig., ogr.- C.; o. od nedostatkov, DZ.; o. dolžnosti, Zv.; — 2) verzeihen, nachlassen: o. komu grehe, ogr.- C., Raič ( Let.); mladenke opraščajo take slabosti kaj rade svojim ljubimcem, LjZv.
80. oprostíti, -ím, vb. pf. 1) o. koga česa, jemanden von etwas frei machen, befreien, Mur., Cig., Jan.; o. davkov, prognanstva, suma, Cig.; oproščeno pismo, ein frankierter Brief, DZ.; — lossprechen, freisprechen: (krivice) koga o., Cig.; bil je oproščen, er wurde freigesprochen, nk.; entbinden, dispensieren, Cig., Jan.; o. koga kake dolžnosti, Cig.; — ablösen, Jan.; — emancipieren, Jan.; — o. koga, jemandem die Freiheit geben, ihn laufen lassen, Cig., Jan.; — o. se česa, sich losmachen, loswerden, befreit, entbunden werden, Cig., Jan., frei werden, Cig., Jan.; — 2) o., verzeihen, Svet. (Rok.), nk.; grehe o., kajk.- Valj. (Rad).
81. opústən, -stna, adj. Unterlassungs-: opȗstni greh, Jan.
82. opuščénje, n. 1) die Verwüstung, C.; opuščenjè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Auflassung, Cig., Jan.; — 3) die Unterlassung, Cig., Jan.; greh po opuščenju, eine Unterlassungssünde, Cig.; dejanje ali opuščenje, DZkr.
83. ostúdnost, f. die Ekelhaftigkeit, die Scheußlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; pregrehe grdobo in ostudnost spoznavati, Ravn.
84. 1. plákati, -kam, -čem, vb. impf. weinen, wehklagen, Cig., Jan., Mik., Trub., nk.; tudi: p. se, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Mik., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; od veselja se p., Trub.; — plakati koga, jemanden bejammern, beweinen, C.; p. grehe, beweinen, ogr.- C.
85. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
86. 1. platíti, -ím, vb. pf. zahlen, Mur., Cig., Trub., Dalm., Krelj, Danj. (Posv. p.), kajk.- Valj. (Rad); büßen, C.; vse grehe je platil, Krelj.
87. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
88. pogȃnjək, -njka, m. 1) der Antrieb, die Anspornung, Mur., Jan.; — 2) der Trieb, der Spross, ein junger Zweig, Guts., V.-Cig., Jan., C.; pedanj dolg p., Cv.; — nadloge so njegovi (= greha) poganjki, (die Frucht der Sünde), Ravn.
89. poglavítən, -tna, adj. Haupt-, hauptsächlich; poglavitni grehi; poglavitna reč.
90. pogrẹ́vati, -am, vb. impf. ad pogreti; 1) erwärmen; — p. koga, jemandem Aufregungen ( z. B. vor Angst) bereiten: grehi so ji pogrevali dušo, nk.; — 2) aufwärmen: jedi p.; — wieder zur Sprache bringen; že pozabljene reči, staro neslanost p., Erj. (Izb. sp.).
91. 1. pogrǫ́ziti, -im, vb. pf. versenken, eintauchen, Meg., C., Boh.; v krst p., Krelj; p. se, hineintauchen, Krelj; sedemkrat se je v Jordan pogrozil, (pogruzil) Dalm.; p. se v greh, in Sünden versinken, C.; v vednosti pogrožen, (pogružen) LjZv.
92. pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.
93. pohrȃnək, m. die Nahrung ( fig.): bližnjemu greha p. dati, kajk.- Valj. (Rad).
94. poklȃdati, -am, vb. impf. ad poklasti; 1) = polagati; legen; poleno črez poleno križem p., ein Scheit quer über das andere legen; roke navzkriž p., die Hände kreuzweise legen; roke na koga p., jemandem die Hände auflegen; — svoje misli p. na papir, seine Gedanken zu Papier bringen, Zv.; — p. živini, dem Vieh Futter vorlegen, es füttern; — p. se, sich da und dort niedersetzen, Cig.; — 2) p. za kaj, für etwas halten: svoje grehe za velike p., C.
95. pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.
96. popustíti, -ím, vb. pf. 1) nacheinander verlassen: mladiči so gnezdo popustili; — 2) fahren lassen, Cig.; p. konju brzdo, dem Pferde den Zügel schießen lassen o. verhängen, Cig.; — stehen lassen, verlassen; vse popustiti in pobegniti, Kast.- Valj. (Rad); pastir popusti ovčice, Škrb.- Valj. (Rad); — aufgeben: obsedbo p., Cig.; p. tožbo, von der Klage abstehen, Cig.; psi popustijo sled, zver, die Hunde verlassen die Fährte, das Wild, Cig.; p. greh, das Böse lassen, Cig.; p. molitev, Škrb.- Valj. (Rad); Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; — 3) nachlassen, nachgeben; žrebelj je popustil (= ne drži več), Dol.; mraz je popustil, Cig.; p. od cene, am Preise nachlassen, Cig.; Rabatt geben, rabattieren, Cig. (T.).
97. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
98. porváti, -rújem, vb. pf. 1) ausraufen; lan p., Cig.; — korenine grehom p., Ravn.- Mik.; — 2) p. se, ein wenig raufen, C.
99. povrnı̑təv, -tve, f. 1) die Rückerstattung, die Ersatzleistung; — 2) die Rückkehr, nk.; p. bolezni, Cig.; p. v greh, Cig.
100. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani