grd (55-154)

55. ogrdíti, -ím, vb. pf. hässlich machen, entstellen, beschmutzen, beflecken, Cig., Jan., M.; — o. koga, jemandes guten Namen beflecken, ihn beschimpfen, Cig., Trub.- C.; o. se, sich entehren, Cig.; — tudi: ogŕditi.
56. ogrdobíti, -ím, vb. pf. hässlich machen, Nov.- C.
57. pogȓda, f. die Verunreinigung, C.; — der Schimpf, die Schmach, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( hs.).
58. pogȓdən, -dna, adj. schimpflich, Cig.; pogrdna pesem, das Schmählied, Cig. (T.); pogrdno pismo, die Schmähschrift, Cig. (T.); — prim. pogrda.
59. pogrdíti, -ím, vb. pf. hässlich machen, beschmutzen, besudeln, Mur., Cig., Jan.; — beschimpfen, schänden, Cig.; — tudi: pogŕditi.
60. pogȓdnica, f. die Schmähschrift, Cig. (T.); — prim. pogrda.
61. pogrdobíti, -ím, vb. pf. beschmutzen, C.
62. pregȓd, -gŕda, adj. zu hässlich; — überaus hässlich.
63. svetogȓdəc, -dca, m. der Heiligthumschänder, Cig.
64. zagrdíti, -ím, vb. pf. beschmutzen, Cig., Jan.
65. zgȓda, adv. = z (iz) grda, mit Schlimmem, nk.
66. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
67. ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
68. bajúljiti, -im, vb. impf. = grdo peti: pijanec bajulji, C.
69. bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
70. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
71. cvȃmplja, f. grda, široka noga, BlKr.; — prim. it. zampa, Pfote.
72. čebohláti se, -ȃm se, vb. impf. grdo jokati se, Koborid- Erj. (Torb.).
73. čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.- Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.- Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.- Mik., ogr.- C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.- Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
74. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
75. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
76. dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.- Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
77. dérež, m. 1) der Schinder, Mik.; — 2) die Prügelbank, C.; — 3) einer, der gerne plärrt (kdor se rad dere): oj ti grdi derež! BlKr.; — 4) der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
78. drekȃnje, n. preprosto, grdo govorjenje ( die Anwendung des Wortes "drek"): pesmi polne drekanja, Preš.
79. drekáti, -ȃm, vb. impf. preprosto, grdo govoriti ( das Wort: "drek" im Munde führen): Tam, kjer po stari šegi še drekajo, Preš.
80. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
81. gúzast, adj. faltig, runzelig, Jarn.; je sicer guzasta in zaspana in grda nagrbana, Jurč.
82. 2. hódən, -dna, adj. rupfen; hodno platno, rupfene Leinwand (die gröbste Leinwand); hodna kodelja, Vrt.; — grob: hodna obleka, grobes Kleid, das Werktagskleid, Cig., BlKr., Cv.; le h kmečki ženitnini naj kdo hoden (im Alltagskleid) pride, že bi bilo grdo, Ravn.; — mladina riše tu svoja hodna imena na zid, LjZv.; — prim. nem. Hede = Werg von Flachs und Hanf, hedene Leinwand.
83. hóditi, hǫ́dim, vb. impf. gehen, zu gehen pflegen, wandeln; po svetu h., in der Welt herumwandern; denarji hodijo med ljudstvom, d. Geld ist im Umlauf, DZ.; kuga hodi po deželi, die Pest regiert im Lande, Cig.; h. s kom, mit jemandem Umgang pflegen; po svojih potih h., seine Wege gehen; po svojih opravkih h., seinen Geschäften nachgehen; za vinom, za slivami h., Wein, Zwetschken einkaufen, C.; za kom h., jemandem nachsteigen; temotne poti h., dunkle Pfade wandeln, Cig.; njegove poti hodi, Ravn.- Mik.; po koga h., jemanden abzuholen pflegen; daleč po vodo h., weither Wasser zu holen pflegen; v cerkev, v šolo h., die Kirche, die Schule besuchen; na božjo pot h., wallfahrten; težko h., übel zu Fuße sein; ob palici h., an einem Stocke gehen; bos h., barfuß zu gehen pflegen; ne hodi k meni, komm mir nicht in die Nähe; ni ti treba k meni hoditi, du brauchst dich nicht zu mir zu bemühen; ne hodi več danes domu; geh heute nicht mehr nachhause! — po koncu h., einen aufrechten Gang haben; — umher gehen: grdo je, če tak raztrgan in cunjast hodim, Ravn. (Abc.); klavrni hodimo, Ravn.; hodi! trolle dich weiter! marsch! — on na to hodi, da —, er geht darauf aus, —, ogr.- C.; v škodo h. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; ta reč mi po glavi hodi, das macht mir Sorgen, wurmt mich, Cig.; — ergehen: kako je pak hodilo Kristusu, wie ist es Christo ergangen? Krelj; slabo jim je hodilo, Jurč.; — lahko, težko mi hodi, es kommt mir leicht, schwer an, vzhŠt.- C.; to drago hodi, das kommt theuer zu stehen, C.; v prid, na korist, na dobro, na hvalo h., frommen, zugute kommen, Cig.; ljudem je prav hodilo, da ..., Ravn.: vse bo prav hodilo, alles wird gut ausfallen, Jurč.; to mi na poštenje hodi, das gereicht mir zur Ehre, ogr.- C.; na malo (na pičlo) h., abnehmen, ausgehen: denarji mi hodijo na malo, Cig., C.
84. hudoglèd, -glę́da, adj. finster blickend: h. človek, Jurč.; — = grdogled, scheelsüchtig, Cig.
85. hudoglę́dən, -dna, adj. finster, zornig blickend, Fr.- C.; — = grdogleden, scheelsüchtig, Cig.
86. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
87. izpeljávati, -am, vb. impf. ad izpeljati, Cig.; 1) herausführen, herausfahren: i. drva po grdem kolovozniku, Levst. (Zb. sp.); i. ptičke, Z.; — 2) ableiten: besede i., Cig., nk.
88. jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
89. jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.- Levst. (Rok.); — prim. kočevsko- nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).
90. káljati, -am, vb. impf. 1) = mazati, grdo pisati, Krn- Erj. (Torb.); — 2) kaljáti se, sich im Kothe wälzen: svinje se v kališču kaljajo (kaljȃjo), BlKr.
91. kréljut, f. der Flügel, der Fittig, Cig., Jan., Krelj, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi psovka nerodnemu človeku: ti grda kreljut! BlKr.; kreljȗt, Dol.
92. kvantúza, f. grda kvanta, Gor.
93. lẹ̑p, ** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.- Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege ( opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.
94. mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci ( Št.)- Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
95. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
96. načeljustáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen (o grdem govorjenju); — 2) n. se, zur Genüge Zoten reißen.
97. nakázən, -zna, adj. 1) verdorben: nakazno vino, Vrtov. (Km. k.); — 2) mit einem Gebrechen behaftet, C.; missgestaltet, Cig. (T.); razcapana in nakazna babura, LjZv.; abscheulich: nakazna grdoba, LjZv.; coprnice nakazno zmršene, LjZv.; — (nákazən, Mik.).
98. namarǫ́žiti se, -ǫ̑žim se, vb. pf. = grdo se obleči ali opraviti, BlKr.
99. nečę̑d, f. = nečedna stvar: ti nečed grda ti! Gor.
100. nẹmškovȃvəc, -vca, m. kdor nemškuje, nemčuje: Besed nemšk'vavcev grdih ne poznajo, Preš.
101. neobı̑č, f. neka psovka: čakaj, čakaj, ti neobič grda! Levst. (Zb. sp.).
102. neslȗšnica, f. die Ungehorsame: grda nehvaležnica in neslušnica! Cv.
103. neznàn, -znána, adj. 1) unbekannt; neznana bolezen, die Fallsucht, Rib.- M.; — 2) neznano, ungewöhnlich, ungeheuer: neznano velik, neznano grd, Mur., Cig., Jan.
104. obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
105. obnésti, -nésem, vb. pf. 1) herumtragen, Cig.; — 2) behandeln: grdo o. koga, C.; — 3) o. se, ausfallen: letina se nam je dobro obnesla, Cig.; govoril je o vinstvu, ki se bode toliko obneslo, LjZv.; — gut ausfallen, gedeihen, gelingen, Cig., Jan.; — sich benehmen, Cig.; dobro si se obnesel, Z.; — sich hervorthun, sich auszeichnen, Cig.; o. se komu, sich jemandem gegenüber ( z. B. durch ein großes Geschenk) auszeichnen, M.; — o. se za koga, sich jemandes annehmen, C.
106. odlȃjati, -jam, -jem, vb. pf. 1) durch Bellen vertreiben, fortbellen, Mur., Cig.; — 2) aufhören zu bellen; — mit bellender Stimme hersagen, herbellen, Cig.; — 3) bellend erwidern, Cig.; = grdo odgovoriti, Dict., Z.
107. odlajávati, -am, vb. impf. ad odlajati; = grdo odgovarjati, Kras.
108. odpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) fortschaffen, expedieren: o. blago, pošto; wegschicken, detachieren, Cig., Jan.; — o. se, sich auf den Weg machen; o. se na božjo pot; — abfertigen; o. koga z grdo, z lepo; abthun, erledigen: o., kar je najbolj silno; o. sodbo, das Urtheil ausfertigen, DZ.; — dolg o., die Schuld abtragen; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, beseitigen, Cig. (T.); bolezen, bradavice o.; o. zapreke; abschaffen, abstellen; o. postavo, navado; o. potepuhe; o. otroka, die Leibesfrucht abtreiben.
109. ogrjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ogrditi, (ogrdovati) Cig.
110. omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.- Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.
111. opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten ( mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
112. ostúdnost, f. die Ekelhaftigkeit, die Scheußlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; pregrehe grdobo in ostudnost spoznavati, Ravn.
113. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
114. páglav, adj. zwerghaft, C.; Grdobe grde, paglave! (o hudobnih dečkih), Levst. (Zb. sp.).
115. peljúhtati, -am, vb. impf. = grdo peljati, Nov.
116. písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen ( merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.- Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.- M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
117. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
118. poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.- Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.
119. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
120. požlę̑pica, f. 1) Wasser mit Koth und Schnee vermischt, die Patsche, Cig., Jan., C.; danes je grda p., Dol.; — 2) = požledica, poledica, das Glatteis, Cig., C., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
121. prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
122. preklínjati, -am, vb. impf. ad prekleti; verfluchen; p. koga; Boga p., Gotteslästerungen aussprechen, Cig.; — fluchen; grdo p.
123. prikȃzən, -zni, f. eine ungewöhnliche Erscheinung; das Phantom; p. v sanjah, das Traumgesicht; grda p., das Ungethüm, Cig., C.; (psovka): ti prikazen ti! Gor., Notr.
124. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
125. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
126. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
127. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
128. razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.- C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.
129. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
130. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
131. rǫ́ba, f. die Ware; volnena, suknena r., lesena r.; suha r., to so izdelki od lesa, ki jih Ribničanje prodajajo po svetu; cinjasta roba, glasurierte Töpferware, Lašče- Levst. (Rok.); — ti grda roba ti! du abscheuliches Ding! Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. roba, Ware, Sache.
132. rodbína, f. 1) die Verwandschaft, Cig., Svet. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); v rodbini biti s kom, mit jemandem verwandt sein, DZ.; on nam ni nič rodbine, er ist mit uns gar nicht verwandt, Npes.-Vraz; — die Sippschaft (v slabem pomenu): to je grda rodbina, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Familie, Mur., Cig., Jan., nk.
133. slȃst, -ı̑, f. 1) der Wohlgeschmack ( z. B. einer Speise), C.; ta jed ima slast, nima slasti, Levst. (Zb. sp.); — der Geschmack, Cig., Jan., Cig. (T.); s. imeti po čem, Cig.; — 2) die empfundene Süßigkeit, süßer Genuss, das Vergnügen, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; jedli in pili so v slast, LjZv.; v slast mi je kaj, es schmeckt mir etwas, C., nk.; v slast mi gre, Kr.; v slast mu gre večerja, Zv.; v slast poslušati, mit Vergnügen anhören, Vrt.; v slast počivati pod drevesom, LjZv.; — 3) die Lust, die Wollust, Mur., V.-Cig., Št.- C.; v slasteh živeti, Z.: slast pa strežba grdim željam, Ravn.; telesna, poltena, mesena s., die Sinnenlust, Cig., Jan.
134. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
135. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
136. strȃst, -ı̑, f. die Leidenschaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jeza ali kaka druga grda strast ji nikoli ne kali veselega obraza, Ravn.- Valj. (Rad); — stsl.
137. strášən, -šna, adj. 1) schrecklich, furchtbar; strašne sanje; strašna burja; ni tako hud kakor s., er ist nicht so schlimm, wie er aussieht, Mur.; — 2) strašno, außerordentlich, überaus: s. grd, s. lačen; s. lije, es regnet fürchterlich; — 3) = strašljiv: strašne ovčice, Jsvkr.; tako je s. (strašan), da po noči ne gre sam pred prag svoje hiše, Lašče- Levst. (Rok.).
138. strẹ̑žba, f. die Bedienung, die Wartung, die Pflege, Mur., Cig., Jan., DZ.; zavod bi v svojih rokah imel strežbo, upravo, hrano bolnikom i. t. d., Levst. (Pril.); deklici je bilo treba skrbne strežbe, Str.; vrbje ne potrebuje posebno veliko strežbe, SlGosp.; — das Fröhnen: s. grdim željam, Ravn.
139. suhokǫ̑stəc, -stca, m. ein beindürrer Mensch: ta suhokostec grdi! Jurč.
140. 2. ugȃnjati, -am, vb. impf. ad ugnati; 1) zu Paaren treiben; svojo deco u., vzhŠt.; — 2) treiben, thun; grde reči u.
141. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
142. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
143. vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.- C.).
144. zadı̑rati, -am, vb. impf. ad zadreti; 1) (Splitter) einstoßen, Cig.; skale si z. v noge; — z. se, eindringen ( v. Splittern), Jan.; glavnik se zadira, der Kamm reißt, Cig.; — les se zadira (splittert), Cig., Jan.; — 2) z. se, kreischen, aufzukreischen pflegen; glas, ki se grdo zadira in hriplje, Jurč.; z. se nad kom, v koga, jemanden anschreien, anzufahren pflegen.
145. zaklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) verwünschen, verzaubern, in Bann thun, Cig., M.; duhove z., die Geister bannen, Cig.; zaklet, verwünscht, Cig., C.; z. kraj, Cig.; z. koga, jemanden beschwören, bannen, C.; Bogu kaj z., über jemanden oder etwas einen Fluch aussprechen, C., Jurč.; — 2) einen Fluch, ein Fluchwort aussprechen: grdo je zaklel; — 3) z. se, unter einem Fluch betheuern, schwören; z. se z dušo = pridušiti se, bei seiner Seele schwören, jvzhŠt.; — zakleti sovražnik, der geschworene Feind, Jan., nk.
146. zapáčiti se, -im se, vb. pf. eine Grimasse schneiden: z. se grdo, LjZv.
147. zavŕniti, -nem, vb. pf. zurücktreiben, wegtreiben: živino z., Cig.; nalašč ni hotela krave z., LjZv.; s krvavimi glavami z., mit blutigen Köpfen abweisen, Cig.; zurückweisen: z. koga, Cig., Jan.; abweisen: z. prošnjo, Cig.; prisego z., den Eid zurückschieben o. referieren, Cig.; z. ponujeno darilo (verschmähen), Cig.; — zurechtweisen, Cig., Jan., nk.; z. koga na pravo pot, Cig., C.; z. ga, (kdor od resnice zajde), Ravn.; z lepo, z grdo z. koga, M.; — einen Einwurf machen, Cig.; z. bi me utegnil kdo, es könnte mir jemand den Einwurf machen, Levst. (Zb. sp.); krepko z. koga, jemanden abtrumpfen, Cig.; — z. koga kam, jemanden irgendwohin verweisen, Cig.; z. koga domov, k božji službi, Burg.
148. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
149. 3. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — ( nam. vzd-).
150. zgnjávčiti, -im, vb. pf. = zgnjaviti; ruto v žep z. (= grdo stlačiti), C.
151. zmę́rjati, -am, vb. impf. schelten; grdo z. koga; z. koga s tatom, z oslom, s coprnico, jemanden einen Dieb, Esel, einen Hexe schelten, C., M.
152. zmlátiti, -im, vb. pf. zusammendreschen; — toča je vse trsje grdo zmlatila, jvzhŠt.; — abprügeln, Cig.; neusmiljeno so ga zmlatili.
153. zvę̑r, -ı̑, f. das wilde Thier; grda, strašna, velika z.; — zveri, die Raubthiere (carnivora), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — das Wild, Mur., Cig.; z. vzdigniti, das Wild aufscheuchen, M.
154. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.

   1 55

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani