grb (94)

1. 1. gȓb, m. = grba, Dalm., Jap.- C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.
2. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
3. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
4. grbáč, m. 1) der Höckerzahn, Erj. (Z.); — 2) der Runzelige, Mur., Mik.
5. grbáča, f. 1) die Höckerraupe, Cig.; — 2) ein runzeliges Weib, Mur., Mik.
6. grbáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grbančiti, Mur., vzhŠt.- C.
7. grbánčast, adj. runzelig, Cig.
8. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
9. grbánəc, -nca, m. die Runzel, V.-Cig., vzhŠt.- C.
10. grbániti, -ȃnim, vb. impf. runzeln, knüllen, Blc.-C.
11. grbánja, f. die Runzel, C., Z.; die Falte: g. na oblačilu, Blc.-C.
12. gŕbast, adj. 1) höckerig, buckelig; — 2) runzelig, Mur., Cig., Mik.
13. grbàt, -áta, adj. voll Buckel, Cig.
14. gŕbati, gȓbam, vb. impf. runzeln, Meg.- Mik., Mur., Jan.; (beim Nähen) Falten machen, Cig., C.
15. gŕbav, adj. 1) höckerig, buckelig, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — 2) runzelig, Mur., Cig., Jan.
16. grbȃva, f. der Höcker, Mur., Cig.
17. grbȃvast, adj. = grbast, Jan. (H.).
18. gŕbavəc, -vca, m. 1) der Höckerige, der Bucklige, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — 2) der Runzelige, Mur.
19. grbavẹ́ti, -ím, vb. impf. runzlicht werden, Fr.- C.
20. grbȃvica, f. dem. grbava, Mur., Cig.
21. grbȃvičast, adj. = runzelig, Jan. (H.).
22. grbavíčiti, -ı̑čim, vb. impf. runzeln, Jan. (H.).
23. grbavína, f. die Unebenheit, die Erhöhung, V.-Cig.; grbavine na cestišči zravnati, Levst. (Cest.); grbavine ptičjih možganov, Let.
24. grbavínast, adj. voll Unebenheiten, Cig.
25. grbáviti, -ȃvim, vb. impf. 1) = grbiti: krümmen, Jarn.; — 2) runzeln, Mur.
26. gŕbavka, f. 1) die Bucklige, Z.; — 2) die Runzelige, Mur.
27. grbȃvs, m. der Bucklige ( zaničlj.), Valj. (Rad).
28. grbȃvščiti, -im, vb. impf. hässliche Falten bilden, sich sacken (o ohlapni obleki), Cig.
29. gȓbəc, -bca, m. 1) der Höckerige, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = grbuljec, Z.- Cig.; — 3) labod g., der Höckerschwan, Erj. (Ž.).
30. gȓbež, m. 1) = grbec 1), C.; — 2) die Moorschnepfe (scolopax gallinula), Erj.- C.
31. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
32. grbı̑n, m. = garbin, Mik.
33. grbína, f. der Höcker, Cig., Jan.
34. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
35. grbodȓžəc, -žca, m. der Wappenhalter, Cig.
36. grbokázən, -zna, adj. grbokazno pismo, der Wappenbrief, Cig.
37. grbokrížən, -žna, adj. buckelig, SlN.- C.
38. grborẹ̀z, -rẹ́za, m. = grborezec, Jan.
39. grborẹ̑zəc, -zca, m. der Wappenschneider, Jan.
40. grboslǫ̑vəc, -vca, m. der Heraldiker, Jan. (H.).
41. grboslǫ́vən, -vna, adj. heraldisch, Jan.; grboslovni liki, Kres.
42. grboslǫ̑vje, n. die Wappenkunde, die Heraldik, Cig., Jan., Cig. (T.).
43. grbováča, f. die Runzelige: vrba grbovača, Danj. (Posv. p.).
44. gŕbovən, -vna, adj. Wappen-, Cig., Jan., Cig. (T.); grbovni ščit, das Wappenschild, DZ.
45. gŕbovnica, f. knjiga grbovnica = grbovnik, Cig.
46. gŕbovnik, m. das Wappenbuch, Jan. (H.).
47. grboznȃnəc, -nca, m. der Wappenkundige, Cig., Jan.
48. grboznȃnstvọ, n. die Wappenkunde, Cig., Jan., Cig. (T.).
49. grbȗljəc, -ljca, m. der Buckelochs, der Zebu, Z.- Cig., Erj.- C.
50. grbȗnta, f. ein Schlag auf den Rücken, Štrek.
51. grbúše, f. pl., SlGor., pogl. breguše.
52. enogr̀b, -gŕba, adj. einhöckerig, Šol.; enogrbi velblod, das Dromedar, Cig.
53. izgrbánčiti se, -ȃnčim se, vb. pf. völlig runzelig werden, Cig.
54. izgŕbiti se, -gȓbim se, vb. pf. = izgrbančiti se, Cig.
55. nagrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzelig machen, in Falten legen; n. se, runzelig, faltig werden.
56. nagŕbati, -gȓbam, vb. pf. runzelig machen: čelo n., die Stirne runzeln, Guts.; nagrbane roke, Z.
57. nagrbávščiti, -bȃvščim, vb. pf. = nagrbančiti: koža se jim nagrbavšči, Levst. (Zb. sp.).
58. nagŕbiti, -gȓbim, vb. pf. runzelig machen, Cig.; čelo n., die Stirne falten, Jan., Šol.; nagrbljena koža, die Runzelhaut, Cig.
59. nagrbljávati se, -am se, vb. impf. den Rücken krümmen: Mače kvišku v lok se nagrbljava, Levst. (Zb. sp.).
60. nagŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. faltig, runzelig werden, Svet. (Rok.).
61. ogrbavẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) buckelig werden, Cig.; — 2) runzlicht werden, Fr.- C.
62. ogȓbəc, -bca, m. ein höckeriger Ansatz, Bes.
63. sogŕbovnik, m. der Wappenvetter, Cig.
64. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
65. zgrbáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zgrbančiti, Mur.
66. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
67. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
68. zgrbanína, f. = zgrbančenina, C.
69. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
70. zgŕbati, -gȓbam, vb. pf. = zgrbiti 1), Cig., Jan.; zgrban, runzelig, Cig.
71. zgrbávščiti, -ȃvščim, vb. pf. = zgrbančiti, Levst. (Zb. sp.).
72. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
73. zgrbljenína, f. die Schrunde, Cig.
74. zgrbljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgrbiti, Dict.
75. zgŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. = zgrbančiti, Dict.
76. 2. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. rösten, sengen, Z.; — runzeln: starost me grbi in cvrka, C.; kräuseln, Cig.; c. se, einschrumpfen, C.; — prim. cvreti.
77. čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck ( bot., chalaza), ( n. pr. pri kostanju), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
78. gospǫ́ščinski, adj. Herrschafts-: g. grb, Cig.
79. gúzast, adj. faltig, runzelig, Jarn.; je sicer guzasta in zaspana in grda nagrbana, Jurč.
80. herāldika, f. grboslovje, die Heraldik.
81. 1. izgláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, ausglätten; i. grbe, gube, Cig.; i. smreke, bis zu den Gipfelästen abästen, Kor.- Mur.
82. izgnȃnəc, * -nca, m. 1) der Vertriebene, der Verbannte, Cig., Jan.; — 2) der Auswuchs bei Pflanzen (ogrbec, šiška), Bes.
83. kȃčka, f. 1) der schiefe Abfall der schmalen Dachseite, der Walm, Rib.- Cig., Notr., Dol.; — 2) psovka grbastemu človeku, Dol.; — 3) k. na podkovi, die Kappe, die Feder: kačka podkovo ustavlja, da ne more nazaj siliti, Levst. (Podk.).
84. kamẹ̑la, f. das Kameel: dvogrba k., das Trampelthier oder baktrisches Kameel (camelus bactrianus), enogrba k., das einhöckerige Kameel oder Dromedar (camelus dromedarius), Erj. (Ž.).
85. labǫ́d, m. der Schwan, Jan., Mik.; l. grbec, der stumme oder Höckerschwan (cygnus olor), l. pevec, der Singschwan (cygnus musicus), Erj. (Ž.); (lobod, labud, Meg., Guts.; lobot, Alas.; labud, Habd., Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.- Levst. [Rok.]); — prim. stvn. albiz, Mik. (Et.).
86. lòp, interj. bums! patsch! puff! lop na tla, er fiel zu Boden, Mik. (V. Gr. IV. 783.); lop lop! bo pelo po tvoji grbi, es wird Püffe regnen auf deinen Buckel, Cig.; začno nas nabijati: lop, kamor prileti, Zv.
87. neopázən, -zna, adj. 1) unmerklich: neznatne grbice in neopazne jamice, Žnid.; — 2) unvorsichtig, ogr.- C.
88. ocẹ̑pək, -pka, m. der Knüttel, Cig., Jan., Erj. (Torb.); palice, ocepki, gorjače mu (oslu) plešejo po grbi, Vod. (Izb. sp.); zapoditi koga s polenom ali ocepkom v roci, Levst. (Zb. sp.).
89. pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
90. trǫ́bast, adj. schnauzicht, Cig.; mit vorstehenden Lippen: kdor ni grbast, morda pa je trobast, Levst. (Zb. sp.).
91. 1. vòł, vóla, m. der Ochs; par volov; z voli voziti; — grbavi vol, der Buckelochs, Erj. (Ž.).
92. vvę́sti, -vę́zem, vb. pf. hineinsticken: (na podgrinjalu) je bil vvezen grb, Jurč.
93. zēbu, m. grbavi vol, der Zebu.
94. zgubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = zgrbančiti, Jan., C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani