grajan (9)

1. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
2. grájanje, n. das Tadeln.
3. grajȃnski, adj. 1) = grajski ("grenskì"), Lašče- Levst. (Rok.), Cv.; — 2) bürgerlich, Civil-, Cig. (T.), DZ.; grajanske pravice, Nov.- DSv.; grajansko pravo, das Civilrecht, Cv.; (grajanskì, Cv.).
4. grajȃnstvọ, n. die Bürgerschaft, Nov.- DSv.
5. ográjanje, n. das Einfrieden, das Umzäunen.
6. pregrájanje, n. das Abtheilen durch eine Scheidewand; das Abzäunen.
7. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
8. gradjàn, -ána, m., nk., pogl. grajan.
9. izgrájati, -jam, -jem, vb. pf. durch Tadel verleiden, M.; i. žensko, t. j. z grajo storiti, da je kdo ne vzame za ženo, Z.; blago je bilo izgrajano, wurde beanständet, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani