grad (301-400)

301. pŕpola, f., SlGradec- C., pogl. purpela.
302. pȓslek, m. die Weste, Zora; (proslek, SlGradec- C.); — iz nem. "Brustfleck".
303. prstohǫ̑dəc, -dca, m. prostohodci, die Zehengänger (digitigrada), Cig. (T.).
304. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
305. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
306. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
307. razdẹlı̑təv, -tve, f. die Theilung, die Eintheilung, die Vertheilung; r. na troje, die Dreitheilung, Cig. (T.); r. na stopnje, die Gradeintheilung, Cig. (T.); davčna r., die Steuerumlage, Cig., Jan., Levst. (Pril.); davčne razdelitve na vso deželo, die Landesumlagen, Levst. (Pril.).
308. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
309. razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.
310. razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.
311. rę́grat, m. der Löwenzahn (leontodon taraxacum); — (tudi: regrad, Mur., Cig.; regvat, jvzhŠt.; regvant, C., SlGor.; — od bav.- nem. besede: das Röhrleinkraut, Erj. (Torb.).
312. remunerácija, f. nagrada, die Remuneration.
313. rítast, adj. 1) einen großen Hintern habend, Mur., Cig.; — v uganki: lesen grad, poln ritastih bab (= žličnjak), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) gerne ausschlagend, Polj.
314. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
315. sadǫ́vən, -vna, adj. 1) Frucht-: sadǫ̑vnọ drevo, der Fruchtbaum, Mur.; — Obst-: sadovni ograd, ogr.- C.; — 2) obstreich: letos je sadovno, heuer gibt es viel Obst, Dol.
316. sẹ́va, f. 1) das Säen, C.; ajdova s., Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) besäetes Feld, die Saat: kjer je bil vinograd, je zdaj sama seva, jvzhŠt.; po sevi pasti, jvzhŠt.
317. skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Gradišče (na Ipavi)- Erj. (Torb.).
318. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
319. smrdèt, -ę́ta, m. = smrdak, dehor, SlGradec- C., Savinska dol.; (menda nam. smrdè, -ę́ta).
320. smúgati, -am, vb. impf. 1) streichen, V.-Cig.; — 2) = smukati, abstreifen: listje s., SlGradec- C.; — 3) liniieren, C.
321. snòp, snópa, m. die Garbe; snope vezati; na snope, garbenweise; — das Bund: s. kolja = 250 kolov, SlGradec- C.
322. sǫ́drag, m. = sodra 1), Erj. (Torb.), (sodrah) Ig (Dol.); ("iz: sograd, hs. sugradica, kar ni zadosti debelo, da bi bil grad, t. j. toča", Cv.).
323. sǫ́krvəc, -vca, m. = sokrvica, SlGradec- C.; (sǫ́krovəc, Savinska dol.).
324. solovȃrski, adj. Salzsieder-: solovarska krada, das Gradierwerk, Erj. (Min.).
325. sǫ́mračən, -čna, adj. 1) Dämmerungs-: somračni krog, der Dämmerungskreis, Cig. (T.); — 2) dämmerig, helldunkel, Cig., Jan., SlGradec- C.
326. 1. spáriti, -pȃrim, vb. pf. dampfen machen, abdämpfen, dünsten; Gradnik ga (krompir) rad v salati je Al' sparjen'ga v kozici, Npes.-K.; s. se, abdampfen, abrauchen; sparjena jed, jvzhŠt.; vino, ki je dolgo na solncu, se spari; — sparjen = vel, welk, vzhŠt.
327. stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.
328. stółbica, f. dem. stolba; die Stufe, C.; — das Fußgestell an einer Bank, C.; — die Zeile, die Reihe, C.; — der Grad einer Sonnenuhr, C.
329. stǫ́pənj, -pnja, m. der Grad, Jan., Cig. (T.); s. dolžine, obrazovanosti, der Längen-, Bildungsgrad, Cig. (T.); — prim. rus. stupenь.
330. stopínja, f. 1) der Tritt, die Fußstapfe; človeške stopinje se poznajo po snegu; — 2) der Schritt; dvajset stopinj dolga soba; stopinje šteti; drobne stopinje delati; ni stopinje vredno = es ist nicht der Mühe wert, Cig.; stopinje pobirati za kom, jemandem nachtreten; — 3) jeder Einschnitt, z. B. am Dachholze, in welchen etwas eingelassen wird, C., Z.; — 4) das Zapfenlager, Cig. (T.); — 5) die Stufe: od stopinje do stopinje, Levst. (Zb. sp.); — der Grad ( math., geogr. etc.), Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar., Geom.), nk.; pet stopinj mraza, toplote, C., nk.; po stopinjah, gradweise, Cig.; — s. obrazovanosti, der Culturgrad, Cig. (T.); — 6) die Instanz: druga s., Levst. (Nauk); — 7) oslova s., der Huflattich (tussilago farfara), Cig.
331. stopı̑njski, adj. 1) Tritt-; — 2) Schritt-; — 3) Grad-: s. razloček, der Gradunterschied, Zora; stopinjsko omrežje, das Gradnetz, Cig. (T.).
332. stópnja, f. 1) = stopinja, der Tritt, Mur., Cig., Jan., Gor., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Leitersprosse, Cig.; — 3) die Rast am Schießgewehre, V.-Cig.; — 4) der Zahn oder die Kerbe an der Baumscheibe der Weber, V.-Cig.; — 5) die Erdstufe, die Terrasse, Cig.; — 6) der Grad, die Abstufung, die Stufe, Mur., Cig., Jan., C., nk.; s. gorkote, glasu, Wärmegrad, Tonstufe, Cig.; — prva s. (k višji učenosti), Vod. (Izb. sp.); — die Rangstufe: na najvišjih stopnjah, Cig., nk.; — die Instanz, DZkr., nk.; — die Vergleichungsstufe ( gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.; — 7) die Stelle: da sem jaz na tvoji stopnji, wenn ich an deiner Stelle wäre, Dol.
333. stopnjàt, -áta, adj. stufig: stopnjato kolo, das Steigrad, Cig. (T.); — gradig, Cig.
334. stopnjȃtəv, -tve, f. die Steigerung ( gramm.), die Gradation, Jan.
335. stǫ̑pnjema, adv. stufenweise, gradatim, Jan.
336. stopnjemèr, -mę́ra, m. der Gradmesser, Cig.
337. stopnjevȃnje, n. die Steigerung, die Gradation ( gramm.), Jan., Cig. (T.); s. glasov, die Lautsteigerung, Cig. (T.).
338. stopnjevı̑t, adj. Grade enthaltend: s. oblok, der Gradbogen, h. t.- Cig. (T.).
339. strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
340. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
341. strupę̑nski, adj. sehr schlimm, Dol.; im hohen Grade: danes je strupensko mrzlo, Polj.
342. suholẹ̑tnica, f. eine Art Berufskraut (erigeron), SlGradec- C.
343. šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
344. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
345. tora, f. ein dummes Weib, SlGradec; — prim. nem. Thor.
346. toržę̑vka, f. neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi- Erj. (Torb.).
347. tretjáčiti, -ȃčim, vb. impf. = tretjo kop v vinogradu opravljati, Fr., Hal.- C.
348. tretjȃčnja, f. tretja kop v vinogradu, C.
349. tretjíniti, -ı̑nim, vb. impf. 1) pasti tretjino krav, pomagač biti čredniku, Burg. (Rok.), Kres, Gor.; — 2) tretjo kop v vinogradu opravljati, vzhŠt.- C.
350. trínoga, f. der Dreifuß, Alas., SlGradec, Fr.- C., Savinska dol.; — eine Pfanne mit drei Füßen, Mik.
351. 2. trípa, f. das Koch, Meg., Jan.; die Polenta, Kor.- Jarn. (Rok.); rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — der Sterz, SlGradec- C.; — prim. treplja.
352. tȓsək, -ska, m. dem. trs, Št.; Vinogradnik trsek okapa, Danj. (Posv. p.).
353. trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.- C.; — 2) klopfen, ogr.- M.; t. na vrata, ogr.- C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.
354. ugárjav, adj. u. gnoj, gährender Mist, SlGradec- C.
355. uklę́ti, ukółnem, vb. pf. verwünschen, Cig.; ukleti grad, Kr.; — durch Verwünschung verwandeln: u. koga v volka, LjZv.
356. ukúhati, -kȗham, vb. pf. einkochen machen, eindicken; (Gold, Salz) gradieren, V.-Cig.; u. se, einkochen, durch Kochen an Umfang verlieren, eingehen.
357. ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
358. umę̑tki, m. pl. die Buttermilch, die Molken, SlGradec- C.
359. uscánka, f. 1) die Pisserin, die Bettpisserin (psovka); — 2) der Westwind, Kras; — 3) der Grasfrosch (rana temporaria), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi- Erj. (Torb.); — der Frühlingssafran (crocus vernus), M., Z.; — črna u., die Krähenbeere (empetrum nigrum), Medv. (Rok.).
360. ustrahováti, -ȗjem, vb. pf. zu Paaren treiben, überwältigen; tak je, da ga nihče ne ustrahuje, Levst. (Zb. sp.); gospoda so se zapirali v trdne svoje gradove, katerih sovražnik ni mogel lahko ustrahovati, LjZv.
361. ušíca, f. dem. uš; das Läuschen, C., Lašče- Erj. (Torb.); — šipkova u., die Rosenblattlaus (aphis rosae), Erj. (Ž.); vinogradska u., = trtna uš, Erj. (Ž.).
362. veličȃnski, adj. 1) großartig, prächtig, herrlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; v. grad, Navr. (Let.); veličanski gozdje, Erj. (Izb. sp.); — 2) veličanska pravica, oblast, die Landeshoheit, DZ.
363. vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.
364. vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.
365. 2. vı̑nək, -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek ( t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
366. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
367. 2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
368. vzglȃvje, n. = zglavje, der Kopftheil des Bettes; prenizko, previsoko vzglavje, nk.; — v. in vznožje vinograda, der oberste und der unterste Rand des Weingartens, C.; — der Säulenkopf, Jan. (H.).
369. vznọ̑žje, n. der Fußtheil des Bettes, nk.; — der Fuß des Berges, nk.; — v. pri vinogradu, der unterste Rand des Weingartens, der Unterschlag, Št.- C.
370. zagájiti, -gȃjim, vb. pf. 1) = zagraditi, einhegen, Cig., Jan., C.; — 2) z. si drevje, Bäume in Menge zu ziehen anfangen, sich Bäume aufziehen, M., Fr.- C.; — 3) z. se, heilen: rana se je zagajila, Cig.
371. zagrájati, -am, vb. impf. ad zagraditi.
372. zagrajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zagraditi.
373. zagrọ̑bati, -am, vb. pf. absenken (vergruben): z. vinograd, Z.
374. zakóliti, -kǫ́lim, vb. pf. durch Pfähle verschließen, zupfählen, Cig.; — vinograd z., den Weingarten vollständig pfählen, vzhŠt.
375. zakristı̑ja, f. žagrad, die Sacristei.
376. zalízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken heil machen, verlecken: pes si bo rano zalizal, tudi: pes se bo zalizal, BlKr.- M.; — glatt lecken; zalizan, glatt: zalizan polž, LjZv.; — zalizan denar, eine abgewetzte Münze, C., Z.; zalizan vinograd, ein unbehauen gelassener Weingarten, Vrtov. (Vin.); — 2) durch Lecken, Naschen verthun, vernaschen, Cig.
377. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
378. zamašnják, m. das Schwungrad, Cig. (T.), C., DZ., Sen. (Fiz.).
379. zamladíti, -ím, vb. pf. verjüngen, Z.; vinograd z., Z.; z. se, sich verjüngen, Z.; — z. se, sich vernarben, Mur.
380. zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — ( fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.
381. zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
382. zapúščati, -am, vb. impf. ad zapustiti; 1) verlassen; začeli so vinograde zapuščati; mati svoje otroke zapušča; žene zapuščajo svoje može; moči me zapuščajo; — 2) hinterlassen; roditelji otrokom dolgove zapuščajo namesto imenja.
383. zarȃntati, -am, vb. pf. = z rantami zapreti ali zagraditi, Cig.
384. zarásti, -rástem, vb. pf. 1) durch Wachsen bedeckt, ausgeglichen werden: zarastel, verwachsen: zaras(t)el pot, ein verwachsener Weg, C.; po zaraslih potih, Dalm.; sredi zarastlega parka, LjZv.; — 2) wachsend bedecken: trava je pot zarasla; — z. se, durch Wachsen bedeckt werden, verwachsen; steza se je s travo zarasla; vinograd se je z zeljo, s plevelom zarasel; pustiti njivo, da se zaraste, den Acker verwachsen lassen, Cig.; — z. se, vernarben, zuheilen; rana se je zarasla.
385. zaredíti, -ím, vb. pf. 1) beim Aufziehen verderben, verfüttern: živinče z., zarejena živina, Cig., C.; — 2) durch Zucht vermehren, aufziehen, Jan., Cig. (T.); veliko živine z., Z.; v kratkem veliko sadnih dreves z., Pirc; drevje z. v gozdu, Cig.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren; črvi se zarede v gnilem mesu; miši so se zaredile pod podnicami; praprot se je zaredila v vinogradu.
386. zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.- Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.- Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
387. zasájati, -am, vb. impf. ad zasaditi; 1) bepflanzen; — 2) pflanzen; zasajajte vinograde! Dalm.; drevje z., Cig.; — 3) hineinstecken: kremplje z. v meso.
388. zavẹ́zniti, -nem, vb. pf. mit einem umgestürzten Gefäß bedecken; z loncem z. kaj; — mit einem Deckel zudecken, Jan., M.; — peč z., den Ofen (durch Vorstellung einer Platte) verschließen, Z., C., Št.; zaveznjeno nebo, ein bewölkter Himmel, C.; — zaveznil je v morje kralja, vozove, er hat mit den Wellen des Meeres den König, die Wagen bedeckt, Ravn.; — z. jo komu, jemandem eine Ohrfeige geben, SlGradec- C.
389. 1. zę̑ł, -ı̑, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.- Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).
390. zẹlọ̑, adv. in hohem Grade, sehr; z. me skrbi; z. velik; — so ziemlich, fast; z. takšen; ta reč tehta z. tri cente, M., C.; zelo ves dan, Levst. (Beč.).
391. zídati, -am, vb. impf. ein Mauerwerk aufführen, mauern, bauen; cerkev, hišo z.; zidan, gemauert; zidana hiša, zidan most; zlate gradove z. si v oblake, Luftschlösser bauen, Cig., Preš.; — piskre zidati, Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.- Jurč., Polj.
392. zidína, f. die Mauer, das Mauerwerk, Mur., Cig., Jan.; zidam grade ino tudi drugo vso zidino, Danj. (Posv. p.); zidine, das Gemäuer, ogr.- C.; die Ruine, Levst. (M.).
393. zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.
394. zlȃt, zláta, adj. golden; z. križec; zlate gradove obetati; zlata moja mati! Npes.- C.; zlata pena, das Blattgold; zlato zrnje, das Grangold, Cig.; zlate nitke, das Haargold, Cig.; — zlata žila, die goldene Ader; — zlata poroka, die goldene Hochzeit; zlata maša, die Jubelmesse; — zlati, der Goldgulden, Meg., Trub., Krelj; tvoj denar, groš, marcel, zlati, tolar, Krelj; vol tri ali štiri zlate vreden, Krelj; sto zlatih, Krelj; en rdeč zlati, Jsvkr.; osem denarjev ali desetakov (Groschen) store en zlati (Gulden), Trub. (Post. 177.); rdeči zlati, der Goldducaten, Dict.
395. zmrzlı̑n, m. 1) drobna toča, a debelejša od sograda, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) = zmrzel človek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = ledišče, der Gefrierpunkt, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
396. znı̑žba, f. die Erniederung; — die Herabminderung, die Ermäßigung, Cig.; z. cola, kazni, DZ.; — die Degradation, Cig.; — z. enačbe, die Degradation einer Gleichung ( math.), Cig. (T.).
397. znọ̑žje, n. der Fußtheil (des Bettes, des Lagers u. dgl.), Mur., Cig., BlKr.; pri znožju, zu Füßen, Dict., Cig., Jan., Dalm.; — der Fuß des Berges, Cig., Jan., nk.; v znožju vinograda, unten am Weingarten, Cig.
398. žədẹ́ti, -ím, vb. impf. = ždeti, Lašče- Erj. (Torb.), Notr.; kaj žediš in tuhtaš? Zv.; — ruhig daliegen: plotom in ogradam ostanki so žedeli tam pa tam, Let.; žedela je dobrava, Bas.
399. 1. žǫ́ga, f. = šoja, Mik., SlGradec.
400. žrnǫ́vəc, -vca, m. das Heidekraut (calluna vulgaris), Rodik, Obrov, Pod Gradom- Erj. (Torb.).

   1 101 201 301

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani