goved (75)

1. govę̑d, f. coll. das Rindvieh; vsa goved, Npes.- Cig.; kadar se tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, Levst. (Nauk).
2. govę̑dar, -rja, m. der Rinderhirt, der Rinderknecht, Mur., Cig., Jan.; tudi: govedár, Valj. (Rad); — der Rindviehzüchter, Cig.
3. govę̑darica, f. die Rindermagd, Valj. (Rad).
4. govedarı̑ja, f. die Rindviehzucht, Mur., Cig.
5. govedarína, f. der Rinderhirtenlohn, Mur.
6. govę̑darski, adj. Rindviehhirten-, Mur., Cig.
7. govę̑darstvọ, n. die Rindviehzucht, Mur., Cig. (T.).
8. govę́dast, adj. zabit, ochsendumm, Cig.
9. govę́de, -eta, n. ein Stück junges Rindvieh, C., Valj. (Rad).
10. govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
11. govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.
12. govę́dji, adj. = goveji, Štrek.
13. govę́dnost, f. die Ochsenhaftigkeit, Cig.
14. govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
15. govedorẹ̑ja, f. die Rindviehzucht, Nov.
16. govę́dski, adj. = goveji, Mur.; (goveski, Dict.).
17. dogovẹ́diti, -vẹ̑dim, vb. pf. 1) zur Einsicht bringen, belehren, Fr.- C.; — d. se, zur Einsicht gelangen, Fr.- C.; dogovediti se česa, einer Sache bewusst werden, etwas einsehen, Vrtov.- C.; = zavedeti se, Mik.; prim. zagovediti se; — 2) d. se, übereinkommen, sich abfinden, Z., Goriš.; (za ta pomen se morda sme primerjati hs. razgovjetan); — prim. Mik. (Et. 69.).
18. izgovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. = dogovediti se 1), sich entsinnen, sich bewusst werden, M., Z.
19. mnogovẹ̀d, -vẹ́da, adj. = mnogoveden, Jan.
20. mnogovẹ́dən, -dna, adj. vielwissend, Jan.
21. mnogovẹ̑deštvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
22. mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
23. mnogovẹ̑dstvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
24. pogovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. verwildern, Cig.
25. zagovę́dən, -dna, adj. 1) bengelhaft, Jan.; ungeschlacht, roh, Lašče- Erj. (Torb.); unzart, Cig.; tako zagovedno bi nikoli ne izpregovorili, Levst. (Zb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, C., Svet. (Rok.), Gor.; borniert, Cig.
26. zagovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Podkrnci- Erj. (Torb.).
27. zagovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. 1) verthieren, ZgD.; verwildern, roh oder dumm werden, C., Ig (Dol.); — sich vergessen, irren, C.; — 2) sich verschauen, Cig., C.; z. se kam, v kaj kakor tepec, Fr.- C.; — = zamisliti se, C.
28. zagovednẹ́ti, -ím, vb. pf. verthieren, Jan.; kar se zgodaj ne ukroti, zdivja in zagovedni, Jan. (Slovn.).
29. zagovę̑dnež, m. (psovka) der Bengel, Jan., Bes.; odurni z., Vrt.
30. zagovę́dnost, f. 1) die Ungeschlachtheit, die Roheit, Jan.; nerodnost in zagovednost in neotesanost, Cv.; — 2) die Tölpelhaftigkeit, C.
31. zdogovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Rihenberk- Erj. (Torb.); (-diti se, C.).
32. zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
33. bı̑zovina, f. das Bisonfleisch, C.; govedina je trda kakor bizovina, Bes., vzhŠt.
34. brẹ́zast, adj. der Birke ähnlich: brezasto oko = belo oko, Dol.; brezasto gledati = pisano gledati, scheel blicken, Cig.; — gestreift (o govedi in kozah).
35. búrja, * f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
36. búšina, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
37. čȗferna, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
38. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
39. dlakavína, f. haariges Thier: goved ali kaka druga dlakavina, Nov.
40. drȃmlja, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
41. drǫ́bniče, -eta, n. ein Stück Kleinvieh: ogrešiti se ne sme ne človek ne živina, ne govedo, ne drobniče, Ravn.; (drobničè, Mur.).
42. govę́ski, adj. = govedski, Dict.
43. góvọ, n., nam. govedo, Kras.
44. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
45. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
46. hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
47. izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
48. košúta, f. 1) die Hirschkuh; severna k., die Rennthierkuh, Cig., Jan.; — 2) Name einer hirschfarbenen Kuh, Cig.; "govedje ime", Tolm.- Erj. (Torb.).
49. kúljav, adj. 1) verstümmelt, C.; mit verstümmelten Hörnern: k. vol, C.; mit herab- oder gegeneinander gebogenen Hörnern, C.; — ohne Hörner: kuljavo govedo, SlGor.; — 2) = gologlav, ohne Haare, C.; — ohne Haarzöpfe (o ženski), C.; — prim. rus. kuljavyj.
50. 1. lı̑k, m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
51. 1. líka, f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.- C.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
52. lǫ̑vra, f. govedje ime, Erj. (Torb.).
53. mȃla, f. govedje in ovčje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
54. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
55. nẹ́klje, n. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
56. obı̑lje, n. der Ueberfluss, die Fülle; imeti vseh jedi obilje, Krelj; vina, olja, goved, ovac obilje, Dalm.; v obilju živeti, Cig.; od obilja srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, C.; die Reichhaltigkeit: o. misli, besed, Cig. (T.).
57. pírhana, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
58. pírše, -eta, n. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
59. píruh, m. 1) das Osterei, nk.; nav. pirh; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
60. pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
61. plẹ̑ža, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — tudi kozje ime, Tolm.
62. podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.- Valj. (Rad).
63. rogína, f. 1) govedo z dolgimi rogovi, jvzhŠt.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer (lucanus cervus), Dol.- Erj. (Torb.).
64. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
65. rúsana, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
66. sẹjȃvka, f. 1) die Säerin; — 2) = sejalnica, der Säekorb, Gor.; — 3) govedje ime ("maha z glavo kakor bi sejala"), Tolm.- Erj. (Torb.).
67. sǫ̑vra, f. 1) = svora, die Langwiede am Wagen, Cig., Mik., Nov., Notr., BlKr.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. sora.
68. spola, f. = spolovina: govedo imeti na spoli, dati jo na spolo, GBrda.
69. sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
70. strun, adj. = strunast, mager (o govedi), C.; s. konj, ein schlankes Pferd, Z.
71. tǫ̑rbast, adj. dickbäuchig: torbasto govedo, C.
72. tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.- C.
73. zavráčati, -am, vb. impf. ad zavrniti; zurücktreiben: goved na paši z., LjZv.; — zurückweisen: tožbo, prisego z., Cig.; — zurechtweisen, rügen, Cig., Jan., nk.; — abzuwenden suchen: Izaija jih od take nespameti zavrača, Ravn.- Valj. (Rad).
74. žȃbna, f. 1) neka bolezen govedine med parklji, Notr.; — 2) der Ackerschachtelhalm (equisetum arvense), Notr.
75. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani