gornik (13)

1. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
2. nàdgǫ̑rnik, * m. der Bergmeister, Jan.
3. nagọ̑rnik, m. der Berghold, Mik.; der Bergbewohner, der Keischler, Mur.; tudi: nágornik, M.
4. ogǫ̑rnik, m. ein magerer Ochs, Cig., M.
5. podgọ̑rnik, m. = podgorec, Cig., Valj. (Rad).
6. sogọ̑rnik, m. der Angrenzer im Weingebirge, Cig., Jan., Rec.- Let., Dol.; der Mitwinzer, Mur., Cig.; Črnina se barva, Belina rumeni, Kdaj bova pa brala, Sogornik moj ti? Npes.-K.
7. zagọ̑rnik, m. der Weinbauer, Npes.-Vraz.
8. gǫ̑rman, m. = gornik, C.
9. gǫ̑rščak, m. 1) = gornik 1), staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 314.; — 2) der Berghold, Hal.- C.; — 3) der Wildbach, C., Z.
10. nagornják, m. = nagornik, Mik., Danj.- Valj. (Rad); tudi: nágornjak, vzhŠt.- Kres.
11. sogọ̑rski, adj. = sogornikov se tičoč: sogorske pravde, Rec.- Let.
12. vrhǫ̑vəc, -vca, m. 1) = gornik 2), der Berghold, der Weinbauer, C.; — der Bewohner eines Berggipfels, der Kogler, Jarn.; — 2) deblo pri vrhu, Savinska dol.; — 3) die obere Thürschwelle, Cerkno ( Goriš.).
13. vrhǫ́vščak, m. 1) = gornik 2), nagornjak, C.; — 2) der Bewohner einer Anhöhe, der Kogler, Jarn.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani