goreče (4)

1. gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
2. oglȏvna, f. goreče poleno, Volče- Erj. (Torb.); — prim. glovnja.
3. poketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln; Vse rdeče In goreče Poketa, Slom.; knacken: s prsti p., Vrt.
4. vẹ́hət, -hta, m. das Büschel: vehet sena, Habd.- Mik., C., Erj. (Torb.); v. goreče slame, LjZv.; véhət, Valj. (Rad); — der Strohwisch, Hal.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani