gor (3907)

1. gòr, góra, m. kup gnoja, Dol.
2. gòr, adv., pogl. gori.
3. góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.
4. goračína, f. die Anhöhe, die Höhe des Berges, Mur., C.
5. górah, adv., C., pogl. gori.
6. gorȃk, górka, adj. = gorek.
7. gȏrama, adv., C., pogl. gori.
8. goràn, -ána, m. = gorjan, Cig., Jan., M.
9. gọ̑ranji, adj. = gorenji, Jan., C., Dol.
10. górast, adj. bergicht, Cig., Jan.; — bergig, Mur., Mik.
11. goràt, adj. gebirgig; gorata dežela.
12. goratína, f. die Gebirgsgegend, C.
13. gorátost, f. die Gebirgigkeit, Zora.
14. gorčíca, f. 1) die Wärme, C.; g. v licih, die Schamröthe, ZgD.; — 2) der Senf, Mur., Cig., Jan., Nov.; bela g., der weiße Senf (sinapis alba), Tuš. (R.); — 3) (na Dol. napačno nam. ogrščica, Raps).
15. gorčı̑čar, -rja, m. der Senfhändler, Cig.
16. gorčíčast, adj. senfartig, Cig.
17. gorčíčən, -čna, adj. 1) Senf-, Mur., Cig., Jan.; gorčično zrno, Cig., Jan.; — 2) = jezen, C.
18. gorčı̑čnica, f. die Senfbüchse, (goršičnica) Cig.
19. gorčína, f. die Bitterkeit, Valj. (Rad).
20. górẹ, adv. = gori, Mur.
21. górəc, -rca, m. der Gebirgsbewohner, V.-Cig., Jan., Dol.- Z.; gorci: tako sami sebe imenujejo goriški gorjanci, Goriš.
22. gorečíca, f. 1) die innere Hitze ( z. B. im Kopf), Lašče- Levst. (Rok.); — g. se je razlivala po licih krasotice, Zora; — 2) das Sodbrennen; — 3) gorę́čica = gorečnost, Jan.; — 4) der Enzian (gentiana), Medv. (Rok.).
23. gorečína, f. die Hitze, Cig., Jan.
24. gorę̑čnež, m. der Zelot, Jan. (H.).
25. gorę̑čnica, f. der Kranichschnabel (pelargonium sp.), Krn- Erj. (Torb.).
26. gorę̑čnik, m. der Eiferer, der Zelot, Cig., Jan., ZgD.
27. gorę́čnost, f. der Eifer, die Begeisterung, die Inbrunst.
28. gorę́čost, f. = gorečnost: vest zaspi, g. ugasne, Škrb.- Valj. (Rad); g. za domovino, Vrtov.
29. górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.- C., Mik.
30. górẹka, adv. = gori, C.
31. górẹł, -rẹ̑la, adj. heiß: o goreli suši, Ravn.- Mik.
32. gorẹ̑łəc, -łca, m. gorelci, dickes Astholz, (gorevec?) Ig.
33. gorẹlíšče, n. = pogorišče, Cig.
34. gorẹ̑łka, f. = premog, Frey. (Rok.).
35. górən, -rna, m. das Stockwerk: hiša z enim gornom, na en goren, Jan., Celovška ok.; menda bolj prav: gorenj.
36. górən, -rna, adj. Berg-: gorno pravo, das Bergrecht, Cig.; = gorna pravica, Jan.; gorni gospod, der Bergherr, Rec.; gorno posestvo, dem Bergrecht unterworfen, jvzhŠt.
37. górənj, -rnja, m., pogl. goren.
38. gorẹ̑nje, n. das Brennen; gorénje, Valj. (Rad).
39. gorẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner des Oberlandes, der Berge; — 2) = gorenji veter, der Nordwestwind, C., Gor.
40. gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).
41. gorẹ́njka, ** f. die Bewohnerin des Oberlandes.
42. gorẹ̑st, f. die Bitterkeit ( fig.), DSv.; — prim. stsl. gorjestь, die Bitterkeit.
43. górẹšnji, adj. oben befindlich, obig, C.
44. gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
45. gorgráti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.
46. gorgúkati, -kam, -čem, vb. impf. = gorgrati, C.; gorgukal sem kakor golob, Dalm.
47. góri, adv. 1) oben; tam gori, droben; gori omenjen, obenerwähnt, Jan., nk.; — 2) hinauf; gori in doli, auf und ab; — gori! auf! (po nem.): Gori, gori! brodniki! Nas boste črez vozili, Npes.-K.
48. 1. goríca, f. dem. gora 1), das Berglein; der Hügel; pl. gorice, das Kleingebirge, Cig. (T.); — 2) (vinska) gorica, der Weinberg; — 3) der Hofplatz, Jarn., C.; der Hofplatz vor den Ställen, Jarn., C., BlKr.; ovčja g., der Schafhof, C.; — der Markt- oder Dorfplatz, C.; — (na vzhodu tudi: gọ̑r(i)ca, C.).
49. 2. goríca, f., Gor., pogl. govorica.
50. goričàn, -ána, m. der Gebirgsbewohner, der Oberländer, Št.- Mur., Cig., Mik.
51. goričánəc, -nca, m. der Weingärtner, der Winzer, C.; der Arbeiter im Weinberge, ogr.- Valj. (Rad).
52. goričȃnka, f. die Oberländerin, Mur.
53. goričȃnski, adj. Oberländer-, Mur.
54. gorı̑čar, -rja, m. der Winzer, C.
55. goríčast, adj. hügelicht, Cig., Jan.
56. goríčən, -čna, adj. Hügel-, Weingarten-, Mur.
57. goríčevəc, -vca, m. neka trta, Kras- Erj. (Torb.).
58. goríčica, f. dem. gorica; das Hügelchen, Krelj.
59. goričljìv, -íva, adj. räudig, goričljiva ovca, Kras- Cig.; (? morda nam. garjičljiv, C.).
60. górika, adv. = gori, Ist.- C.
61. gorīla, m. der Gorilla, Erj. (Ž.).
62. gorı̑łnik, m. der Brenner: Bunsenov g., Sen. (Fiz.).
63. gorína, f. 1) der Bergwein, Cig.; — 2) das Massengebirge, Jes.
64. 1. goríšče, n. = gorica 3), C.
65. 2. goríšče, n. 1) der Brandplatz, Levst. (Nauk); — 2) der Brennpunkt, C., Žnid., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.), nk.
66. gorı̑vọ, n. der Brennstoff, das Brennmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
67. gorjáča, f. der Knotenstock, knorriger Stock; g. šestogrča, C.; — prim. garjača, grjača.
68. gorjȃčar, -rja, m. človek, ki z gorjačo po svetu hodi: Gorjačarji, tatovi in cigani Po svojem govore, Preš.
69. gorjȃčarski, adj. gorjačarsko berilo, Preš.
70. gorják, m. 1) der Gebirgsbach, Jan.; — 2) der Westwind, SlGradec- C.; prim. gorenjec 2).
71. gorjàn, -ána, m. der Gebirgsbewohner, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- C.
72. gorjánec, -nca, m. der Gebirgsbewohner; v gorjance, ins Gebirge, Let.
73. gorjánka, f. die Gebirgsbewohnerin.
74. gorjȃnski, adj. die Gebirgsbewohner betreffend, Gebirgs-; po gorjansko, nach Art der Gebirgsbewohner.
75. gorjȃva, f. das Brennen: za gorjavo je šel drv iskat, BlKr.
76. 1. górje, n. coll. die Gebirgskette, Cig.
77. 2. gorję̑, * n. das Weh; da je bilo g., ^*daß es ein Jammer war, Cig.; človeško g., Zv.; gorje ti! weh dir! g. je pak pregrešnikom, Dalm.; gorje ti bo! gorje ti ga bo! Lašče- Levst. (Rok.); g. ti ga bodi! Jurč.; g. si ga njemu! SlN.; g. si ga tistemu, ki ...! LjZv.
78. gǫ̑rji, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; — 2) stattlicher, Gor.; — besser: bolnik je gorji, dem Kranken geht es besser, Gor.- Cig.; — prim. gorši.
79. gorjȗp, adj. bitter, herbe; gorjupa jed, Mik.; gorjupi pelin, C.; hantig: gorjupo maslo, Cig., Jan.; — g. biti komu, jemandem gram sein, Cig.
80. gorjȗpast, adj. herblich, Cig.
81. gorjupína, f. das Bittere, die Bitterkeit, C.
82. gorjúpiti, -ȗpim, vb. impf. bitter machen, Cig.
83. gorjȗpost, f. die Bitterkeit, die Herbheit.
84. gorjúšən, -šna, adj. Senf-, Levst. (Nauk); — stsl.
85. gorjúšica, f. der Senf (sinapis), Z.; — po stsl. gorjuha; pogl. gorčica.
86. gorkóba, f. = gorkota, M.
87. gorkomèr, -mę́ra, m. = toplomer, das Thermometer, Cig., Jan.
88. gorkọ̑st, f. = gorkota, C.
89. gorkọ̑ta, f. 1) die Wärme; gorkota ubogih dobrota; — 2) = gorečnost, der Eifer, die Hitze, C.
90. gorkọ̑tən, -tna, adj. hitzig, Jan.; = gorek, Jan.
91. gorljìv, -íva, adj. 1) brennbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — 2) eifrig, feurig, Hal.- C., ZgD.
92. gorljı̑vəc, -vca, m. der Eiferer, C.
93. gorljívost, f. 1) die Brennbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Eifer, die Inbrunst, Cig., Hal.- C.
94. gǫ̑rman, m. = gornik, C.
95. gǫ̑rna, f. die Abgabe vom Weinberge, außer dem Zehent, das Bergrecht, Mur., Cig., C.
96. gȏrnat, adj. = gorat, Jan.
97. gornatína, f. das Gebirgsland, C.
98. gorníca, f. 1) die Bergrealität: der Weingarten, Z.; — die Bergwiese, Jan.; — 2) = gorna, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: gǫ̑rnica.
99. gornı̑čnik, m. der Bergrechtsholde, der Berghold (kdor gornico plačuje), Mur., Cig.
100. gorničnják, m. = gorničnik, Mur., Danj.- Mik.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani