gomila (9)

1. gomíla, f. der Erdhügel, der Erdhaufen, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — der Grabhügel, Cig., Jan., nk.; — der Haufen, bes. der Misthaufen, C., Kr.; — die Flussinsel, lange Sandbank, V.-Cig., M.; — neka jed iz jajc, sira in masla, ("gomilja"?) C.; — prim. stsl. mogyla.
2. gomílast, adj. hügelförmig, nk.
3. nagomílati, -am, vb. pf. = nagomiliti, Cig., ZgD.; nagomilano bregovje, Zora.
4. 1. gomílica, f. dem. gomila, kleiner Hügel, Grabhügel, ogr.- C.
5. gomı̑lje, n. lange Sandbank, das Riff, Cig.; — prim. gomila.
6. gomílọ, n. = gomila, der Misthaufen, Petovlje ob Soči- Erj. (Torb.).
7. gomúlja, * f. eine Art Hochzeitsbrot = roguša, Medv.- C.; der Topfkuchen (der Gugelhupf), V.- C.; — prim. gomila.
8. mogila, f. = gomila, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
9. príča, f. 1) (die Gegenwart): pri tej priči, sogleich, augenblicklich; Dušo pri ti prič' spusti, Npes.-K.; V ti priči se prikaže Bogomila, Preš. = pri priči, Trub., Npes.-Schein., Zora; = to pričo, Vrtov.; = k priči, vzhŠt.; — v pričo, in Gegenwart; v pričo biti, zugegen sein, ( pogl. vpričo); = na pričo biti, Jurč.; — 2) die Zeugenschaft, das Zeugnis, C.; pričo dajati, Zeugnis geben, Krelj; na pričo imamo apostole, Krelj; na pričo biti, da —, zum Zeugnis dienen, dass —, Krelj; na pričo poklicati, Zora; na pričo iti, Z.; — 3) der Zeuge; pričo pripeljati; priče imeti, da —; za pričo biti komu; s pričami dokazati; priče zaslišati; kriva priča, ein falscher Zeuge; — 4) die Parabel, das Märchen, die Erzählung, Jan. (H.); ( hs.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani