godrnjati (12)

1. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
2. obgodrnjáti, -ȃm, vb. pf. brummend bekritteln: stare ženske, ki ves svet obgodrnjajo, Jurč.
3. odgodrnjáti, -ȃm, vb. pf. brummend antworten, Zora.
4. ogodrnjáti, -ȃm, vb. pf. o. kaj, etwas (brummend) tadeln, C.
5. pregodrnjáti, -ȃm, vb. pf. durchbrummen: ves dan p., Cig.
6. prigodrnjáti, -ȃm, vb. pf. 1) brummend kommen; — 2) erbrummen, Cig.
7. zagodrnjáti, -ȃm, vb. pf. anfangen zu murren, ein Murren vernehmen lassen; nekaj je zagodrnjal, pa ga nismo razumeli.
8. godrnáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, Mik.
9. gondráti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren, greinen, Mur., Jan., vzhŠt.; — prim. gosti, godrnjati.
10. gondrljáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, BlKr.- DSv.
11. gondrnjáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, BlKr.- DSv.
12. prerẹ́kati, -rẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad prereči; Einwendungen gegen etwas machen, widersprechen: p. čemu, Cig. (T.), nk., Gor.; p. izvirnosti, die Originalität bestreiten, LjZv.; — missgünstige Bemerkungen machen: kruh komu p., t. j. zavistno godrnjati, če ga jẹ́, Ig (Dol.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani