gobav (9)

1. gǫ́bav, adj. 1) schwammig, Z.; g. fižol, kostanj, les, Z.; — 2) aussätzig; ogiblje se ga, kakor da bi bil gobav.
2. gǫ́bavəc, -vca, m. der Aussätzige, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.
3. gobavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammig werden, C.; kostanj, fižol rad gobavi, Z.
4. gǫ́bavka, f. die Aussätzige, Mur.
5. gobavǫ̑ča, f. der Aussatz, kajk.- Valj. (Rad).
6. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
7. gǫ́bast, adj. 1) schwammartig, schwammicht; g. mah, Glas.; — schwammig; — 2) = gobav, aussätzig, Jsvkr.
8. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
9. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani