goba (92)

1. gǫ́ba, * f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras- Erj. (Torb.).
2. gobàn, -ána, m. der Herrenpilz (boletus edulis), Jan., Tuš. (R.), Vrt.
3. gobánja, f. = goban, Cig., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
4. gǫ̑bar, -rja, m. der Schwammsammler, der Schwammverkäufer, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); (gobár, Mur., Danj.- Valj. [Rad]).
5. gǫ̑barica, f. die Schwammsammlerin, Cig.
6. gǫ́bast, adj. 1) schwammartig, schwammicht; g. mah, Glas.; — schwammig; — 2) = gobav, aussätzig, Jsvkr.
7. gobàt, -áta, adj. schwammig, Cig., Jan.
8. gǫ́bav, adj. 1) schwammig, Z.; g. fižol, kostanj, les, Z.; — 2) aussätzig; ogiblje se ga, kakor da bi bil gobav.
9. gǫ́bavəc, -vca, m. der Aussätzige, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.
10. gobavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammig werden, C.; kostanj, fižol rad gobavi, Z.
11. gǫ́bavka, f. die Aussätzige, Mur.
12. gobavǫ̑ča, f. der Aussatz, kajk.- Valj. (Rad).
13. mnogobárvən, -vna, adj. vielfarbig, Cig., Jan., nk.
14. tegóba, f. die Schwierigkeit, Šol., Nov.; t. in nadloga, C.
15. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
16. ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje- C.
17. brẹstíka, f. 1) eine Art Rüster, mit kleinerem Laub und glatterer Rinde, C.; — 2) eine Art Weide, C.; — 3) neka goba, Erj. (Rok.).
18. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
19. búlovka, f. neka goba "za bule", C.
20. flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
21. gȃrvan, m. neka goba: garvani = jurčki, BlKr.
22. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
23. gǫ́bica, f. dem. goba; 1) das Schwämmchen; — 2) pl. gobice, die Mundschwämmchen, eine Art Mundkrankheit, Jan., C.; — 3) gobice, die Mandelgeschwulst im Halse, Guts.; — 4) gobica, die Schamlefze, Ravn.- Cig.
24. golobíca, f. 1) das Taubenweibchen; — 2) das Sternbild der Taube, Cig. (T.); — 3) neka goba: der Täubling (russula), Erj. (Rok.).
25. golobı̑nka, f. 1) die Taubenhöhle, Pivka; — 2) neka goba: der Täubling (russula), C.
26. hȃžva, f. majhna goba, kajk.- Valj. (Rad).
27. hǫ́jkovica, f. neka goba, vzhŠt.- C.; — prim. hojkovka.
28. hǫ́jkovka, f. neka goba, ki med hojevjem rada raste, Mur.; der Saupilzling, der Schmerling, C.
29. hǫ́jkovščica, f. neka goba, vzhŠt.- C.
30. hrástovka, f. 1) die Eichenruthe, Z.; — 2) neka goba (agaricus mutabilis), Malhinje- Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Razdrto- Erj. (Torb.); jako pusta in nerodovitna zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
31. irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.- Jarn. (Rok.), Fr.- C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.- C.; — prim. rs, rus.
32. jerdȃnka, f. neka užitna goba (agaricus sp.), Štrek.
33. jẹ́stən, -stna, adj. essbar: jestna goba, Cig.
34. ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).
35. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
36. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
37. júrijevščnica, f. = jurijevka (caltha p.), C.; — neka zgodnja goba, C.
38. knežı̑nka, f. neka goba, der Kaiserling, BlKr.
39. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
40. konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.- Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.- C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.
41. koromȃčnica, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
42. krȃvjica, f. neka strupena goba, Kr.- Valj. (Rad).
43. krȃvščica, f. neka goba, C.
44. kresáłən, -łna, adj. zum Feuerschlagen gehörig: kresȃłni kamen, der Feuerstein, Cig., Jan., M.; kresalna goba, der Zunderschwamm, Cig.
45. kresíłən, -łna, adj. zum Feuerzeug, Feuerschlagen gehörig; kresı̑łni kamen, kresilna goba.
46. krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.
47. migáč, m. neka užitna goba, Hal.- C.
48. mı̑gič, m. = štorovka, neka užitna goba po štorih, C.
49. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
50. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk- Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
51. mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
52. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
53. napíjati, -am, vb. impf. = napivati; 1) zutrinken; — 2) n. se, sich antrinken; — sich voll saugen: goba se napija.
54. napíti, -píjem, vb. pf. 1) n. komu, zutrinken; n. komu na zdravje; n. komu zdravico; — kakor boš komu napil, tako ti bo tudi odpil = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — 2) n. se, sich satt trinken; n. se vode; sich voll trinken, sich berauschen: n. se vina, žganja; — napit, berauscht, Cig., Jan.; — sich voll saugen, sich ansaugen: goba se je napila vode.
55. navzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad navzeti; — n. se, in sich aufnehmen, absorbieren: goba se navzema vode, Cig., Jan.; obleka se navzema duha, Cig.; inficiert werden, Cig.
56. norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.- Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.
57. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
58. pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.- DSv.
59. pečárka, f. neka goba: der Bratschwamm, Mur.
60. pẹtelı̑nəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.- Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.
61. pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.- Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.- C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
62. pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).
63. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
64. plātinski, adj. Platin-: platinska črn, der Platinmohr, das Platinschwarz, platinska goba, der Platinschwamm, Cig. (T.).
65. počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), St. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.).
66. podčȓnka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
67. poddǫ̑bnik, m. neka goba, C.
68. podhrȃstnica, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
69. podjołhníka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
70. polihromı̑ja, f. mnogobarvnost, die Polychromie, Cig. (T.).
71. póprika, f. 1) Cig., Jan., Tuš. (B.), pogl. paprika; — 2) neka goba, = ujedavka, Rihenberk- Erj. (Torb.).
72. poskokı̑nka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
73. rȃjčək, -čka, m. neka goba: der Fingerschwamm, der Nagelschwamm, C., Z.
74. rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Kostanjevica- Erj. (Torb.).
75. sāgov, adj. Sago-: sagovo drevo, sagova palma, der Sagobaum, die Sagopalme, Cig., Jan., Tuš. (R.).
76. sirǫ́vka, f. neka mlečna goba, ki se more sirova jesti, Kr.- Valj. (Rad); der Reizger, der Tännling oder Hirschling (agaricus deliciosus), Mur., Cig., Tuš. (R.).
77. sivjáča, f. neka goba, C.; tudi: neko jabolko, C.
78. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
79. sı̑vkica, f. neka goba, Danj. (Posv. p.); — prim. sivka 3).
80. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
81. ščı̑pnik, m. neka užitna goba, C.
82. šı̑pnik, m. neka rdeča goba, C.
83. štǫ̑rovka, f. 1) rumena, užitna goba, C.; der Stockschwamm, Mik.; (štorǫ̑vka), Mur.; — 2) der Stockfisch, Mur.; — 3) ein plumpes Weib, Kr.- Valj. (Rad).
84. 2. tȃčka, f. dem. taca; 1) das Pfötchen; — 2) = obrabljena motika, C.; — 3) neka goba (auricula muris minor), C.
85. topolı̑nka, f. neka goba, vzhŠt.- C.
86. topólovka, f. 1) die Pappel, Cig.; — 2) neka užitna goba, posebno rada rastoča po topolovih gozdih, Mur., C.; — 3) der Pappelnblattkäfer (hrysomela populi), Erj. (Ž.).
87. topǫ̑łščica, f. neka goba, der Rosspilzling, C.
88. túrkəc, -kca, m. neka goba, SlGor.- C.
89. ujẹ́davka, f. 1) žena, katera se rada ujeda, die Bittere, die Böse, C.; — 2) neka goba = poprika, Rihenberk- Erj. (Torb.).
90. ujẹ̑dka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
91. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.
92. zȃjəc, -jca, m. 1) der Hase; poljski z., der gemeine Hase (lepus timidus), planinski z., der Schneehase (lepus variabilis), domači z., das Kaninchen (lepus cuniculus), Erj. (Ž.); — z. skakač, der Springhase (pedetes caffer), Erj. (Z.); — v tem grmu z. tiči = hier liegt der Hund begraben; meni filozofija pa zajcu boben, (ich bin zur Philosophie gar nicht geeignet), Zv.; — 2) ein Werkzeug, um daran die Stiefel auszuziehen, der Stiefelknecht; — 3) der Nasenkeil (der Seiler), Cig.; — 4) das Rückenstück (von einem geschlachteten Thier), Cig., C.; dal mi je mesa v zajcu, Idrija- Erj. (Torb.); — 5) neka goba, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani