gošča (28)

1. 1. gošča, f. = gostitev 1), C.; — hs.
2. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
3. goščȃva, f. 1) das Dickicht, dichtes Gestrüppe, dichter Wald; V odljudni goščavi sam zase živi, Preš.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Dict., Mur., Cig.; oljna goščava, der Oelsatz, DZ.; — goščava ali drožje, Krelj; — bule s črno goščavo, Schwarzgeschwülste, Strp.
4. goščávanje, n. = goščevanje, ogr.- C.
5. goščȃvje, n. das Dickicht, ZgD., jvzhŠt.
6. goščȃvka, f. die Gartenrose (rosa centifolia), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Vod. (Pes.).
7. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
8. zgǫ́ščanje, n. das Verdichten, das Verdicken, das Condensieren, Cig., Cig. (T.), nk.; z. zraka, die Luftverdichtung, Cig. (T.).
9. zgǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zgostiti, Cig., Cig. (T.), nk.
10. zgoščávati, -am, vb. impf. = zgoščati, zgoščevati, Cig., Cig. (T.).
11. brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.
12. 2. gostína, f. 1) = gošča, das Dickicht, Cig., Fr.- C.; — 2) die Dichte, Valj. (Rad).
13. gǫ́ščera, f. nizka gošča, (Dickicht), ogr.- Valj. (Rad); (gúščara, kajk.- Valj. [Rad]).
14. goščíca, f. = gošča 2), Mur.; der Oelsatz, Cig.
15. goščóba, f. = goščava 2), Jan., C.
16. grmǫ̑vjast, adj. gesträuchartig, buschig: grmovjasta gošča, Fr.- C.
17. 1. kȃlež, m. = gošča, drozga; die Hefe, das Sediment, C.; ein Gemenge von Dünger, Erde, Wasser u. dgl. zum Düngen der Reben, jvzhŠt.; — prim. 1. kal m.
18. 1. lòm, lǫ́ma, m. 1) das Brechen; lom kovanih kopij, Levst. (Zb. sp.); — die Brechung ( phys.), Cig. (T.); l. svetlobe, Žnid., Sen. (Fiz.); — 2) der Bruch, Mur., Cig., Jan., ( mech., min.) Cig. (T.); der Baumbruch, der Windriss, Cig., Svet. (Rok.); vršični l., der Wipfelbruch, V.-Cig.; — der Steinbruch, Cig., ZgD., Levst. (Rok.); očeta jima je v velikem lomu pri morju kamenje posulo, Erj. (Izb. sp.); — 3) wildes Treiben, Lärm: to je bil lom! Svet. (Rok.); Zagazi se v lom, Vod. (Pes.); na sejmu je bil velik lom, Z.; vsi so se lepo brez loma sešli, Burg.; — lom imeti s kom, mit jemandem seine Plage haben, Z.; — 4) = goščava, Vrtov.- C.; prim. lomljak.
19. lomástiti, -ȃstim, vb. impf. ungestüm o. mit Geräusch einhergehen, rennen, stürmen; l. skozi goščavo, Cig.; v hiše l., in die Häuser einbrechen, C., M.; tumultuieren, C.; — schnell, ungestüm arbeiten, C.; — z rokami l., die Hände ringen, C.
20. odljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, ungesellig, unfreundlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dol., M., Svet. (Rok.); unhöflich, Mur.; — 2) menschenleer, wild, Cig., C.; o. in pust kraj, LjZv.; V odljudni goščavi Sam za-se živi, Preš.
21. odvršẹ́ti, -ím, vb. pf. entschwirren, entrauschen: hudobec odvrši v goščavo, LjZv.
22. podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.
23. razvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. (den Zaun) öffnen, Cig.; — r. se, sich öffnen: gošča se razvrzne, Bes.
24. skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
25. štrbáljast, adj. mit dürrem oder krummem Gehölz, Z.; štrbaljasta gošča ima redke veje, C.
26. 2. tȓstən, -stna, adj. Rohr-; trstna gošča, das Rohrdickicht, Cig.
27. zgoščevȃnje, n. = zgoščanje: z. hlapov in par, Sen. (Fiz.).
28. zmórča, f. = vinska gošča, vinske drožje, Bolc- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani