gnev (16)

1. gnẹ̀v, gnẹ́va, m. der Zorn, der Unmuth, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.; gnev me prime, Jurč.; der Groll, Cig. (T.).
2. gnẹ́vast, adj. gerne schmollend, unwillig, Jarn.
3. gnẹ́vati se, gnẹ̑vam se, vb. impf. zürnen, schmollen, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.); (gnjivati se, Habd.- Mik.).
4. gnẹ́vav, adj. = gnevast, Jan.
5. gnẹ́vavəc, -vca, m. der Schmoller, Jan.
6. gnẹ́vən, -vna, adj. unmuthig, Guts., Cig.
7. gnẹ́viti, gnẹ̑vim, vb. impf. zornig machen, Mur.; g. se, sich ärgern, nk.
8. gnẹvljìv, -íva, adj. zornmüthig, Mur.
9. gnẹvljívost, f. die Zornmüthigkeit, Mur.
10. izgnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. auszürnen, auswüthen, Mur.
11. nagnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. 1) sich satt schmollen, Jarn.; — 2) = hud postati, zameriti, böse werden (nagnjivati se), KrGora.
12. pognẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. ein wenig schmollen, Jarn.
13. razgnẹ́vati, -gnẹ̑vam, vb. pf. zornig machen, Kor.- Jarn. (Rok.).
14. razgnẹ́viti, -gnę̑vim, vb. pf. = razgnevati, Jan. (H.).
15. gnjet-, gnjev-, gnji-, gnjez-, išči pod: gnet-, gnev-, gni-, gnez-.
16. mȓz, m. der Ekel, M.; — der Verdruss: brez zamere in mrza, Slom.; — der Hass: gnev in m., SlN.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani