Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=Tolm. (601-700)

  1. spȃłka, f. das Schlafmittel, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  2. spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) ( stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).
  3. splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.
  4. splȃzi, adv. 1) = splaz, vse vprek, in Bausch und Bogen, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) beinahe, Cirkno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); — ungefähr: splazi toliko jih je bilo, Kanal, Koborid ( Goriš.).
  5. spoznȃnjce, n. dem. spoznanje; za spoznanjce, um eine Kleinigkeit, Tolm.
  6. spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  7. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  8. spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  9. spȗkulja, f. neko jabolko, (spuklja) Tolm.- Erj. (Torb.).
  10. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
  11. sȓčnik, m. 1) = srčni mehur, der Herzbeutel, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) glavni steber pri stogu ali tudi pri strešnem odru, Tolm.- Erj. (Torb.); ( der Mast bei den Zimmerleuten, Cig.); — 3) der Mittelfinger, Z., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) = srčnica 2), Medv. (Rok.).
  12. sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
  13. srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.
  14. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
  15. stȃjčək, -čka, m., Gor., Tolm.; pogl. stojček.
  16. stę̑ljnik, m. 1) kraj, kjer se to dobiva, kar kdo za steljo rabi, der Streuwald, C., M., Nov., Gor.; — 2) die Streuhütte, Cig., C.; — 3) = koš za steljo, Tolm.
  17. 2. stépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln; s. koga; — abklopfen, abrühren: jajca s., Cig.; — durch Schlagen dicht machen, Cig.; testo s., Gor.; — s. se, handgemein werden, sich in die Haare gerathen, zu raufen anfangen; — ali ste se s pametjo steple? habt ihr den Verstand verloren? LjZv.; — 2) zusammenraffen, Cig.; — v sebe s., gierig verzehren, Tolm.; — 3) zusammenschwätzen, Cig., Dol., Gor.; Bog zna, kaj bodo še stepli! M.
  18. stę̑žje, n. = kol sredi stoga, die Schoberstange, Tolm.- Erj. (Torb.).
  19. stǫ̑jčək, -čka, m. pletenica z lesenim dnom, v katero bero sadje, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. stajček.
  20. stǫ́jina, f. 1) das Standgeld, Tolm.; — 2) kar se daje lastnikom planin od sira in drugega, kar se na njih pridela, Tolm.
  21. 2. stǫ́pati, -am, vb. impf. mit der Stampfe bearbeiten, stampfen: ječmen, proso s. v stopah, Tolm., BlKr.; walken: platno s., SlN.; ( pos. raševino v stope dajejo, Savinska dol.).
  22. stǫ̑žje, n. 1) der Pfahl, Nov.; die Stange, Krelj- Mik.; die Schoberstange, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); ( prim. stežje); — 2) coll. die Pfeiler der Getreideharfe, Tolm.- Levst. (M.); — Pfähle, Stangen, Mik. (Et.), Nov.
  23. stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Vest.), BlKr.- Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.
  24. strẹhálica, f., nam. strigalica, der Ohrwurm, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  25. strẹ̑harica, f. = strigalica, der Ohrwurm ("ker je rada v slamnatih strehah"), Vas Krn- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  26. strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.- Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
  27. stremeníca, f. 1) der Steigbügelriemen, C.; — 2) verižica na ojesu, ki se pripne konju na homot, (strm-) Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) trta, s katero je lestvica na vozu k ročici privezana, Notr., Ig (Dol.).
  28. strès, strę́sa, m. 1) die Erschütterung, Cig., Jan., M.; (durch Elektricität), Cig. (T.); — 2) = nerodno in nemarno oblečen človek, Tolm.- Štrek. (Let.).
  29. strẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, nüchtern, Schönl.; (-ziv, Meg.; -zav, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [LjZv.]; -zəł, Z., Jsvkr.).
  30. 2. strgáča, f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.- Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.
  31. strklȃsa, f. die Korntrespe (bromus secalinus), Tolm.- Erj. (Torb.); pogl. stoklasa.
  32. 3. stŕniti, -nem, vb. pf. = razprostreti: s. dežnik, Tolm.; — ( nam. raztrniti?).
  33. strǫ̑jəc, -jca, m. 1) dem. stroj, nk.; — 2) strójəc, = strojar, Mur., Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  34. stròp, strópa, m. 1) die Zimmerdecke, der Plafond; do stropa doseči; s. na ladji, das Verdeck, Cig., DZ.; — nebesni s., das Firmament, Cig.; — 2) der Dachstuhl, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — der oberste Dachtheil: mačka po stropu hodi, Idrija; der Dachgiebel, C.
  35. strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.- Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.- Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.- C.; — ein Thürbrett, ogr.- Valj. (Rad).
  36. strȗglja, f. 1) ein Werkzeug zum Schaben, das Schabeeisen, V.-Cig., Jan.; — die Ziehklinge der Tischler, V.-Cig.; — = strgača, strgulja, die Trogscharre, C.; — 2) = strigalica, Tolm.- Erj. (Torb.).
  37. strúnast, adj. schmächtig, schlank, Cig., Jan.; strunast konj, Z.; strunasta krava, Tolm.; mager (o živini), C.
  38. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
  39. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
  40. súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
  41. sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
  42. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
  43. svẹtárən, -rna, m. = čelešnjak za luč, Tolm.- Levst. (M.).
  44. šávər, -vra, m. die Feldgrille, Tolm.; — prim. šuri.
  45. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
  46. ščəpána, f. krava, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
  47. ščetáti, -ȃm, vb. impf. bürsten, abbürsten, Jan., Šol., Tolm.
  48. ščetína, f. 1) die Borste; — 2) die Distel, Cig.; — neka trava, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ozek svet mej dvema njivama, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) psovka objestnemu ali sitnemu človeku, M., Ig (Dol.).
  49. ščína, f. = ščindra, Tolm.- Erj. (Torb.); pazderje od konopelj, lanu, Črniče ( Goriš.), GBrda.
  50. ščı̑ndra, f. = škindra, Tolm.- Erj. (Torb.).
  51. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  52. ščírjevəc, -vca, m. 1) = čiraj, das Geschwür, der Abscess, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  53. ščúkati, -am, vb. impf. = po malem rezati, rezljati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  54. ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let. 1892, 39.).
  55. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
  56. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  57. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  58. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
  59. 1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  60. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
  61. šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. špelta.
  62. štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  63. štǫ́kavəc, -vca, m. der Pirol (oriolus galbula), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  64. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  65. štǫ̑rəc, -rca, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) = golida, Tolm.
  66. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  67. štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  68. šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  69. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
  70. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
  71. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno- Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
  72. talabǫ́rše, f. pl. die Feuerzange (iz furl.), Tolm., Soška dol.- Štrek. (Arch.).
  73. 2. talár, -rja, m. der Rahmen (iz furl. telàr = it. telajo), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  74. tálja, f. = čola, der Klotz, (iz furl.) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  75. tálovje, n. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Guts., Jarn., Mur., C., Tolm.
  76. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  77. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
  78. tənčíca, f. 1) feine Leinwand; der Schleierflor, Cig., Jan., nk.; — 2) = tenka zemlja, seichter Boden ( opp. debelica), Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Oberhaut (epidermis), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) = tenčina 2), die Weiche, BlKr.
  79. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  80. tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  81. tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  82. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  83. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  84. tołčı̑łnica, f. der Waschbleuel, Tolm.- Erj. (Torb.).
  85. tołkáč, m. 1) = delavec, kateri konoplje tolče, BlKr.; prednji t., der Vorschläger bei den Schmieden, V.-Cig.; — 2) der Schlägel, der Stößel: die Mörserkeule, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Polj.; — der Stampfschlägel, V.-Cig., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Obststößel, C.; — der Waschbleuel, Cig., Jan.; — = bet, s katerim se svinjam kuha tolče, Gor., vzhŠt.; — der Thürklopfer, der Thürhammer, Cig., Jan.; — der Glockenschwengel, der Klöpfel, Mur.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.
  86. toška, adv. soeben, Drežnica ( Tolm.); — prim. točkar.
  87. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
  88. trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.- Cig., Loški Potok- Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.- Mik., trebje, -esa, Tolm.- Erj. [Torb.]).
  89. trágati se, -am se, vb. impf. traga se mi = utraga me, toži se mi, ne ljubi se mi, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; — prim. nem. träge.
  90. trẹbežníca, f. = rovnica, die Reuthaue, C., Tolm.; trẹ̑bežnica, jvzhŠt.
  91. 2. trẹ̑bnik, m. neke vrste žrebelj, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. trebje.
  92. trečákovica, f. tako imenujejo svinjo, ki se je enkrat oprasila in se čuva še dalje za pleme ( nam. tretjakovica), Tolm.- Erj. (Torb.).
  93. trhlę̑n, adj. morsch; — t. človek, ein fauler, unbrauchbarer Mensch, Tolm.; — tudi: trhlèn, -éna, Dol.
  94. tȓhlja, f. = trhel les, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  95. trúšən, -šna, adj. = miren, krotek, ponižen, ( prim. češ. truchlý, traurig), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  96. 1. tȗłəc, -łca, m. dem. tul; 1) der Köcher, Guts., Cig., Mur., Hal.- C.; strelni t., der Pfeilköcher, Meg.; — 2) der Hutgupf, Rez.- C.; — 3) die Röhre, Cig., Žnid., SlN.; — die Dille, Jan.; — etwas Zusammengerolltes, Rez.- C.; — 4) die Blattscheide, Cig.; die Blütenscheide, Tuš. (B.); — 5) das Öhr für einen Stiel ( z. B. an der Hacke), C.; — 6) = podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v katerem suše sadje, Ip.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 7) neka past za polhe, Slc.; — 8) die Kluft im Hangenden ( mont.), V.-Cig.
  97. túrkinja, f. 1) = krompir, Tolm.- M.; — 2) podolgovata, zdolaj bela smokva, od katere se jẹ́ samo gornja polovica, Bilje na reki Ipavi- Erj. (Torb.).
  98. udrı̑stanica, f. neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
  99. uréči, uréčem, vb. pf. 1) bestimmen, festsetzen: u. dan, kraj, Cig.; urečen dan, SlN.; — 2) beschreien, behexen (mit Worten, durch den Blick), Habd.- Mik., Cig., Jan., Hal.- C., Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; živina se ureče, ako n. pr. hvali kdo nje lepoto ali velikost, ne omenivši Boga, Tolm.- Erj. (Torb.); — u. komu, u. koga, C.
  100. ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).

   1 101 201 301 401 501 601 701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA