Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=Tolm. (401-500)

1. plȃvka, f. die Blondine, Cig., Zora; — eine fuchsrothe Stute, ogr.- C.; — goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); eine fahle Kuh, Cig.; eine hellaschgraue Kuh, Z., jvzhŠt.
plȃz, m. 1) die Lawine; suhi p., die Staublawine, drsalni p., die Rutschlawine, mokri p., die Grundlawine, Cig. (T.), Jes.; — die Erdabrutschung; plaz je tod potegnil, hier fand eine Erdabrutschung statt, jvzhŠt.; = plaz se je utrgal, Lašče- Levst. (Rok.); s plazom, lawinenartig: in Menge u. heftig, Dict., C.; prineslo ga je, kakor po plazu (= naglo), Tolm.; — das Flötz (im Bergbau), Cig.; — vodeni plaz, der Wasserschwall, Cig., Šol.; — die Sandlehne, Mur.; ein abschüssiger Hügel, die Leite, C.; die Schutthalde, Tolm.; — die Holzriese, die Holzrutsche, Cig., Mik.; — 2) die Pflugsohle, Cig., Jan., C.; = podloga oralu, železna ali z železom okovana, Vrt.; — (leva ročica pri plugu, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — 3) die Stelle, über die der Pflug rutscht, ohne sie aufzureißen, C., Z.; plug naredi plaz (oplazi), kadar ga kamen izpodrine, da pusti celino za seboj, Lašče- Levst. (Rok.); ( prim. oplaz); — 4) = plaza, der Streifen, Jan.
1. plę́ka, f. der Obstkern, der Weintraubenkern, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. plika.
2. plę́ka, f. majhna lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
1. plémen, m. = pramen, der einzelne Faden (eines Seils, einer Schnur u. dgl.), Jan., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
pleščáti, -í, vb. impf. plešči me, es drückt mich, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
plẹvę̑łnica, f. die Jäthaue, LjZv., Tolm.
plẹ́venica, f. = pralica, die Jäthaue, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
plẹ̑ža, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — tudi kozje ime, Tolm.
plǫ̑dnik, m. das Häutchen um die Leibesfrucht, die Schafhaut (amnion): tele se je storilo v plodniku, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
počúhati, -am, vb. pf. durch Blasen abkühlen, Gor., Tolm.; — p. se = ohladiti se, GBrda- Erj. (Torb.).
2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
podȃjič, m. = podajač 2), die Reichgabel, Tolm.- Levst. (M.).
podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
podı̑nək, -nka, m. = počitek, mir: ta človek nima nič podinka, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (morda nam. pothinek, prim. pothiniti).
podlasníki, m. pl. majhni lasje, zlasti po tilniku, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
podpę̑tnik, m. 1) der Stiefel- oder Schuhabsatz, Cig., Zora, Stopiče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) = podnožišče, der Fußpunkt (Nadir), Cig., Jan., C.
podpirȃłnik, m. = palica ali kol, s katerim nosač breme na ramenu podpira, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.- Erj. (Torb.).
podrẹ̑zica, f. "p. se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
podstrẹ̑šina, f. 1) der Raum unter dem Dache, der Dachboden, Jan., Gor.; — 2) die Mauerbank (bruno na vrhu zida, da se na nje naslonijo "glajti"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
podščetína, f. majhni studenci, ki močijo zemljo, pos. na travnikih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — koren: sьk-.
podvę̑za, f. das Unterband, das Strumpfband, Mur., Cig., Jan., C., Štrek., Tolm.- Erj. (Torb.), Polj.; — das Hosenband unter dem Knie, Dict., Cig., Jan.; — das Aufschürzband, Cig.
podžı̑ł, m. = oplen, Tolm.- Erj. (Torb.).
podžíla, f. "železen drog pri podvozu (poddelu), ki je ob enem tudi za os", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2. poglávən, -vna, adj. poglaven je človek, ki hoče vse na hitro podelati, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); p. človek tudi = človek, ki bi rad vse pojedel, Tolm.; ( nam. poglaben (?); prim. poglabiti).
pǫ̑glica, f. 1) die Stecknadel, Tolm.- Erj. (Torb.); — medena igla, s katero pišejo pirhe, Žabče- Erj. (Torb.); — 2) die Heftel, Cig., Štrek., Notr.; — prim. ponglica.
pogǫ̑dež, m. kar si kedo na skrivnem dobrega skuha, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.- Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
pogúzniti se, -gȗznem se, vb. pf. = podrsniti se, zdrsniti se, Tolm.- Štrek. (Let.).
poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Soška dol.- Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora- C.; ( prim. pojemati).
pokrẹ́niti, -nem, vb. pf. strditi se, erstarren, gerinnen, (pohreniti) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); = p. se, jed je pokrenjena, kadar se je tolšča na njej strdila, (pohreniti se) Podkrnci- Erj. (Torb.).
pokrẹ̑pnik, m. kruh v kozici pečen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
połdrȗgəc, -gca, m. 1) fant, velik za poldrugega, Gor.; — 2) neki žrebelj (poldrugi palec dolg), (poldrujec) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (podrujec) Cig., Gor.
polı̑zək, -zka, m. 1) kake jedi to, kar se ne da z žlico pograbiti, ampak samo polizati, Valj. (Rad); — lahka jed, ki malo zaleže, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) der Tellerlecker, Valj. (Rad).
pològ, -lǫ́ga, m. 1) der Erlag, Cig., Jan., DZ.; — das Depositum, Cig., Jan., C.; — 2) pólog, -lǫ́ga, das Ei, das im Neste der Henne gelassen wird, C., Štrek., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), C.; — 3) raven ali nekoliko viseč svet, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Kesselthal, Cig., Jan., C., Tolm.- Mik.
polovníca, f. 1) die Halbhube, Jan.; — 2) = pol mernika, Cig., Met.; (1/4 mernika, Gor., Lašče- Levst. (Rok.); = mera štirih bokalov, Temljine [ Tolm.], = mera osem bokalov, na Cerkljanskem- Štrek. [Let.]).
položína, f. geneigte Fläche, schiefe Ebene, Cig. (T.), Z.; — die Terrasse, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
połžíca, f. die Nacktschnecke (limax), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
pomę̑jnik, m. = človek, ki živi v samoti, Tolm.- Štrek. (Let.).
2. pométati, -mę́čem, vb. pf. I. nacheinander hin-, wegwerfen; vse na en kup p.; iz ladje blago v morje p.; p. puščice, die Pfeile verschießen, Cig.; — II. pomẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad povreči; unglücklich gebären, abortieren (von Thieren), Tolm.
ponújati, -am, vb. impf. ad ponuditi; anbieten, antragen, kruha, piti p. komu, blago p.; bieten, zu zahlen bereit sein; sto goldinarjev p. za junca; — p. se, sich erbieten, sich antragen; p. se za hlapca, za poslanca; — p. komu besedo = siliti ga, da izpregovori, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — tudi: p. koga, Levst. (Zb. sp.); p. koga z jedjo, jemanden zum Essen nöthigen, Cig.; — p. koga s svinjskim pastirjem, jemandem den Schweinehirtendienst anbieten, Pjk. (Črt.).
popravljȃvka, f. 1) die Verbessererin, Cig.; — 2) = ponavljavka 2), pojedina teden dni po svatbi, Vas Krn- Erj. (Torb.), Tolm.- Štrek. (Let.).
porẹzı̑łnik, m. = rezilnik, das Schneidemesser der Böttcher mit zwei Handhaben, das Reifmesser, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s porezilnikom porezavati, Glas.
porǫ̑dnica, f. 1) die Wöchnerin, Cig., Jan., Vod. (Bab.), Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) porodníca, die Gebärerin: božja p., die Gottesgebärerin; — Zarja, dneva porodnica, Preš.
posẹ̑včnik, m. kruh iz posevkov, Brot aus dem Nachmehl, Tolm.- Štrek. (Let.).
posteljnják, m. das Bettgestell, Mur., Cig., Jan., C., Vrt., DZ., Tolm.- Erj. (Torb.).
postrójati, -am, vb. impf. ad postrojiti; reparieren, Tolm.- Erj. (Torb.); (pravilneje: postrajati).
postrójiti, * -im, vb. pf. 1) reparieren, Jan., Tolm.- Erj. (Torb.); p. dvore svoje, Levst. (Zb. sp.); p. hišo, LjZv.; črevlje p. = popraviti, podšiti, vorschuhen, BlKr., GBrda; — 2) präparieren: s svincem postrojeno platno, Levst. (Nauk); — 3) aufbauen, C.; — gründen: p. mesta, Vrt.; — 4) (den Vorrath) aufgerben; vse kože p.
pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
poštèn, -éna, m. der Blutsturz, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. poštajna.
potrnáti, -ȃm, vb. pf. = pobiti, polomiti, zusammenhauen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — koren: ter-; prim. treti.
povečę̑rək, -rka, m. ein Imbiss nach dem Nachtmahl, Cig., Svet. (Rok.), Tolm.; — der Nachschmaus, der den Leuten gegeben wird, die in der Nacht die Hirse austreten; jed po večerji, ki jo dobivajo menci, Lašče- Erj. (Torb.), Rib.- M., C.
povę̑rək, -rka, m. der Stecken, C.; = sklešček, Gor.; der Prügel, KrGora; drog, na katerem se preko rame nosita dve vedrici (vode, mleka), die Tragstange, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
povı̑təc, -tca, m. die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tolm.- Erj. (Torb.).
povràz, -vráza, m. 1) das Band, C.; der Strick, das Seil, C., Mik.; — 2) póvraz = držaj ali ročaj pri kotlu, jerbasu i. t. d.: n. pr. pletenica s póvrazom, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); tudi: povràz, Tolm.
povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.- Cig., Tolm.
2. pozórən, -rna, adj. sonnseitig, = prisojen; pozǫ̑rna stran hriba, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
2. pŕda, f. = obleka, ki jo za nevesto neso na dan poroke, (iz nem. Bürde?) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
pȓdih, m. = živalski mehur, die Thierblase, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2. prebíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).
precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.- C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.
prẹ́grad, m. = pregrada; 1) stena ali pretin v orehu, jabolku, die Scheidewand, (prégrad) Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Abgetheilte: das Fach ( z. B. in einem Getreidekasten, im Verkaufsgewölbe), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) eine eingezäunte Wiese, Kr.- Valj. (Rad).
prehitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prehiteti; ura prehiteva, die Uhr geht vor, Cig., Jan., Nov., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Kr.
prehǫ̑dica, f. der Gebirgspass, Tolm.
prekláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durchspalten; deblo p.; p. komu glavo; p. se, sich spalten; palica se je preklala na dvoje; — 2) überstechen (im Kartenspiel), C.; — 3) p. se, sich durchbeißen ( fig.), Cig.; — 4) = zaklati bolno živinče, da se reši meso, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); ( pogl. priklati).
prekǫ̑pnja, f. die Stelle, wo der Schnee aufgethaut ist, eine schneelose Fläche, Jan., C., Levst. ( LjZv.), Tolm.; opazil je posebne gobe na prekopnjah mahoma po snegu, LjZv.
preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče- Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — ( pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče- Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
presẹ̑vək, -vka, m. 1) der unbesäete Streifen eines Ackers: kdor presevek pusti, pravijo, da tisto leto umrje, Dol., Gor.; — 2) presevki = ostanki od presevanja moke, otrob i. dr., die Bäckerscheiden, Cig.; pos. = turščični otrobi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); dati živini presevke lizati, Vrtov. (Km. k.).
presúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) durchstoßen; z mečem koga p., Cig.; — ( fig.) durchdringen, ergreifen, Cig., Jan., C., nk.; p. koga; p. komu srce, Cig.; ta zgodba grozno presune očeta, Ravn.; — 2) = prekucniti, umstürzen, Gor., Tolm.; p. otroka = z glavo k tlom ga obrniti in tako poškodovati, Gor.; — 3) p. se, sich überfressen, C.
preškáljati, -am, vb. pf. verwittern, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
pretvȃrjati, -am, vb. impf. ad pretvoriti; 1) verwandeln, Cig. (T.), Npr.- Valj. ( Glas.), nk.; v toploti se led pretvarja v vodo, Sen. (Fiz.); — obraz p. (verzerren), Greg.; — 2) p. se, sich verstellen, Cig., Jan., Cig. (T.), Podkrnci- Erj. (Torb.); — = izpakovati se, Gesichter schneiden, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), GBrda.
previvȃłnice, f. pl. neka naprava pri statvah, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
prežȇnək, -nka, m. der Zank, der Streit, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse ( math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.- C.; — pridavke dajati, Rog.- Valj. (Rad).
pridẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. dazu thun, hinzufügen, beilegen, beifügen; še nekoliko p. k svoti; cukra p. k jedi; priloge so pridejane, die Beilagen folgen mit, Cig.; — attribuieren, Cig.; — p. si = pomagati si, sich helfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
prídigar, -rja, m. 1) der Prediger; — 2) = prigrad 2), (najbrž pokvarjeno iz "prigrad"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
pridrȗžnica, f. 1) die Gefährtin, Cig.; — das Kebsweib, C.; — 2) = podružnica, die Filialkirche, C.; die Filiale, Škrinj., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); gornji Vakuf je p. okrajni oblasti, Navr. (Let.).
prígrad, m. 1) der Querbalken über der Scheune, C.; — 2) die Stütze der Schoberstange (stožje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
prímož, m. der Anhalter bei einer Thür, der Thürgriff, Cig., C., Gor., Tolm.; — die Narbe beim Thürverschluss, M.; — kovaški p., der Schraubenstock, Levst. (Podk.), DZ.; — der Hobelbankhaken, der den zu bearbeitenden Gegenstand festhält, Cig.; — pogl. primež.
pripẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pripeti; 1) anheften, anknöpfen; pripenjajoči jeziki, agglutinierende Sprachen, Cig. (T.); — 2) anspannen, anstrengen, M.; — p. koga, jemandem zusetzen, Kr.; — 3) (evfemizem za: preklinjati) fluchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
pristopȃvəc, -vca, m. der in ein anderes Haus zuheiratet, Svet. (Rok.), Tolm.
pritiskȃvka, f. = lata, ki jo privežejo na slamnato streho, da slama trdno leži, (-alka) Tolm.- Štrek. (Let.).
priverúh, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. prisežnik 2), prebiralnik.
prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Senožeče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
protı̑n, m. die Gicht, Mur., Cig., Jan., C., Slom., Št., Tolm.
1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
prúštof, m. der Brustlatz, Cig.; die Weste, Jan., Kr., Tolm.; das Bauernröcklein, Notr.; — iz nem. Brusttuch, C.
1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.

1 101 201 301 401 501 601 701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA