Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=Ip. (201-300)

  1. 2. platíti, -ím, vb. impf. 1) in Falten legen, falzen, Cig., Jan.; — 2) p., in zwei Hälften spalten ( z. B. von Pfirsichen): meso se platenicam plati, Ip.- Erj. (Torb.); — p. se, sich schiefern, Cig., Jan.; — 3) mit Felgen versehen: p. kolo, Jan., C.; — 4) p. se, verschrien oder verhext werden, C.; ( prim. platek).
  2. plȃvnik, m. 1) das Aufwaschfass, das Spülschaff, Cig., C.; eine Art Kufe, worin Trauben getreten werden, M., Štrek.; = čeber, kad, Kras, Ip., Goriš.; (plałnik?); — 2) der Treibherd ( chem.), Cig. (T.), C.
  3. 1. plèh, pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo ( n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).
  4. plešíti, -ím, vb. impf. 1) fade schmecken: grozdje, ki je od suše in solnčnega opeka trpelo, pleši in je slabega pokusa, Vrtov. (Vin.); — 2) pleši me (v želodcu), ako sem namreč jel mnogo sadja, izvlasti grozdja, Ip.- Erj. (Torb.); — pogl. pleščati in prim. plehek.
  5. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice ( Št.)- Erj. (Torb.).
  6. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
  7. podpodȃnka, f. die Wachtel, Ip.- Erj. (Torb.).
  8. pódšəv, -šva, m. 1) podstava pri kaki obleki, das Unterfutter, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) das Vorschuhen, Ip.- Erj. (Torb.); — die Besohlung, Jan.
  9. podšíti, -šı̑jem, vb. pf. unten annähen, untersetzen ( z. B. einen Streifen Leinwand), Cig.; unternähen, Jan.; p. podplate, die Beschuhung besohlen, Cig.; — vorschuhen: črevlje p. = poddelati, Mur., Cig., Ip.- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: doppeln, sohlen, Mur., Cig., Jan.; — futtern, Cig., Jan.; p. z vato, wattieren, Cig.; — (den Rand) einbiegen und einnähen, Cig., Gor.
  10. pogȃčka, f. obla, ploščata in drobna smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  11. poganı̑ja, f. 1) das Heidenthum, Mik.; — 2) neredno, malopridno ravnanje, življenje in gospodarstvo: pri tej hiši je strašna poganija, Ip.- Štrek. (Let.).
  12. 2. pojȃta, f. der Todtenvogel, der Kauz, Ip.- Erj. (Torb.).
  13. pòliš, adv. = liš, unpaarig, Ip., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  14. pomarȃnčnica, f. 1) das Orangenhaus, die Orangerie, Cig., Jan.; — das Glashaus, Vrtov. (Km. k.), Glas.; — 2) neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.); die Pomeranzenbirne, Cig.
  15. posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče- Erj. (Torb.).
  16. pǫ́stra, f. = postrva, Ip.- Erj. (Torb.).
  17. povẹ̑łka, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci, našedši jo, jo nagovarjajo: Povej, povej povelčica, Kje je moja ljubica, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.
  18. prę́slica, f. 1) das Gestell, worauf das zu spinnende Spinnhaar befestigt wird, der Spinnrocken; — die Spindel, Štrek.; — ženska p., der Weibermann, der Weibernarr, Cig.; — žlahtnost po preslici, der Adel von mütterlicher Seite, der Kunkeladel, Cig.; — 2) der Drehling (Drilling, Trilling), das Getriebe, in welches das Zahnrad der Mühle greift; die ähnliche Vorrichtung bei der Sägemühle, Notr.; — 3) die Schraubenspindel bei der Presse, bes. pl. preslice, das Gestell mit den zwei Schraubenspindeln bei der Schraubenpresse, C.; — 4) das Zinnkraut, der Schachtelhalm (equisetum), Cig., Jan., C.; njivska p., der Acker-Schachtelhalm (equisetum arvense), Tuš. (B.); — žabja p., der Sumpf-Schachtelhalm (equisetum palustre), Medv. (Rok.); — 5) die Morchel oder Maurachel, Ip.- Erj. (Torb.).
  19. presnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) umschöpfen, überschöpfen, Cig.; vino p., den Wein von den Hefen in ein anderes Gefäß überschenken, abziehen, Cig., Nov., Ip.- Erj. (Torb.); prim. pretočiti; — presnet, raffiniert ( fig.), pfiffig, Cig.; njih goljufija, dasiravno še tako presneta, je zdaj bila očitna, Ravn.; verteufelt, verwünscht (v kletvicah in vzklikih); presneti tepec ti! presneta para! O predpust, ti čas presneti! Preš.; presneto ga je dal! er hat ihm gehörig mitgespielt! presneto je odgovarjal! er hat prächtig geantwortet! vino je presneto dobro! — 2) übernehmen: sin je od očeta presnel zemljo, vrt, njivo, travnik, Lašče- Erj. (Torb.); p. dolg, Dol., Notr.; morda je vsaj nekatere (narodne pesni) pozneje Vodnik presnel od njega (Zakotnika), Levst. ( LjZv.).
  20. pričvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. mit einem Vorspann aushelfen: ( fig.) Vorschub leisten, Ip.
  21. prímiti, prímem, vb. pf. = prejeti: primil sem pismo, denar, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — nam. prijeti.
  22. pripísati, -šem, vb. pf. schriftlich beisetzen, dazuschreiben; — zueignen, dedicieren, Cig., Jan.; — zemlji pripisan, leibeigen, Cig.; fari p., einpfarren, Cig.; — auf jemandes Rechnung schreiben: verschreiben, Cig. (T.); davke občini p., Levst. (Pril.); — die Schuld beimessen, zuschreiben; sam sebi pripiši, če se bo slabo izteklo; — anrechnen, imputieren: v greh p. komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — schriftlich zugewähren, Cig.; kar mož ženi pripiše, die Gegenaussteuer, Cig.; — p. komu leta, jemanden für großjährig erklären, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.
  23. prǫ̑t, m. 1) die Ruthe, die Gerte, Mur., Cig., Jan., Gor.; = debela šiba, vzhŠt.; — = preklja, dünne Stange, DZ., BlKr.; der Zaunstecken, Cig.; = palica za obroče, Cig.; palica v ribjo lov, Ip.- Erj. (Torb.); — der Knüttel, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) suhi p. južnoevropski, die südeuropäische Stabheuschrecke (bacillus Rossii), Erj. (Ž.).
  24. pȗnčica, f. dem. punca; 1) ein kleines Mädchen; — 2) die Puppe, Cig.; — 3) der Augenstern, die Pupille; — 4) punčica, tudi: rdeča p., die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Cig., C., Ip.- Erj. (Torb.).
  25. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
  26. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  27. razkoždráti, -ȃm, vb. pf. = razkoštrati; razkoždran, Ip.- Erj. (Torb.).
  28. razmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. in: r. se, moralisch verderben, ausarten, Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. malizia, die Bosheit, die Tücke, Erj. (Torb.).
  29. razpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: cvet se je razpihnil = odprl, Ip., Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
  31. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
  32. rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.- C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
  33. rę̑dən, -dna, m. = red f. 2) der Schwaden: delaš velik r., Ip.
  34. rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.- Erj. (Torb.).
  35. repílj, m. die große Klette (lappa maior), Ip.- Erj. (Torb.).
  36. rę̑pkati, -am, vb. impf. Nachlese halten ( bes. im Weinberge = repe pobirati), Cig., Kras, Ip., Goriška ok., Kanalsko- Erj. (Torb.); repkáti, -ȃm, Ig (Dol.).
  37. 1. rę̑plja, f. der Traubenkamm, Goriš.- Erj. (Torb.); — = grozdova vejica z malo jagodami: daj mi repljo grozdja! Ip., Goriš.- Erj. (Torb.), Kras.
  38. repljáti, -ȃm, vb. impf. = repkati, Kras, Ip., Goriš.- Erj. (Torb.).
  39. rẹ̑pnik, m. 1) der Rübenacker, Ip.; — 2) der Rübentopf, Mur.; — 3) das Rübenkräutig, Vrt., Gor.; — 4) der Monat October, C.; — 5) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
  40. rẹ́zalica, f. = izgaga, das Sodbrennen: r. me dere ali peče, Ip.- Erj. (Torb.).
  41. rẹzẹ̑łščica, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  42. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
  43. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
  44. rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  45. rogȃčka, f. 1) die Gehörnte, Bes.; — 2) obla, ploščata in drobna smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  46. rogovíla, f. 1) der Gabelast; — das Gabelholz, die Gabelstange; — pl. rogovile, das Gabelgehörn, das Gabelgeweih, Mur., Cig., Jan., Ip.- M.; — 2) = rogač, der Hirschkäfer, Gor.; — 3) ein ungeschickter Mensch, M.
  47. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  48. rovı̑n, m. der Wirbelwind, Ip.; ( nam. rvin).
  49. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
  50. rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn- Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
  51. sáčiti, * -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica- Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 3) ( intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
  52. samokǫ́lica, f. = samokolnica, Ip.- Erj. (Torb.).
  53. sapǫ̑n, m. eine Art Haue, Kras, Ip., Tolm.; — prim. it. zappone, die Spitzhaue.
  54. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  55. sẹtína, f. nav. pl. setíne = žitne pleve, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  56. sírčica, f. gemeiner Schilf (phragmites communis), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  57. 1. sı̑tnica, f. 1) = sitna ženska; — 2) neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  58. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
  59. skapljaríca, f. nož, s katerim se skaplja, Ip.- Erj. (Torb.).
  60. skorlȗp, m. der Milchrahm, Cig.; — die Kruste, die sich an der Oberfläche der geackerten Dammerde nach einem Regen durch Austrocknen bildet, Cig., Ip.; — der Weinstein, C.; — prim. skrlup, škrlup, skralup, skralub.
  61. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
  62. skovúlati, -lam, -ljem, vb. impf. heulen: pes skovulje, Ip.- Erj. (Torb.).
  63. skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Goriška ok., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  64. sladkočȓnəc, -nca, m. neka vinska trta, Ip.- Z.
  65. sladúlja, f. neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  66. smǫ̑kvica, f. dem. smokva; 1) eine kleine Feige; — 2) die Erdbeere, Gor.- Mur., Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) die Feigenbirne, C.
  67. sołdàn, -ána, m. = lapor, der Mergel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin., Km. k.), LjZv., Goriš.; der Schiefer, Štrek.; — verwitterter Sandstein, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) terra saldana, Schweißsand, Štrek. (Arch.).
  68. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
  69. soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna- Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.- Erj. (Torb.); (benetsko- it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
  70. spòn, spóna, m. die Wiede, Ip.- Mik.
  71. sprȃva, f. 1) der Vergleich, ein gütliches Abkommen, die Versöhnung, die Sühne; boljša je kratka sprava nego dolga pravda; spravo delati, Meg.; spravo piti, den Ausgleichstrunk trinken, Dol.; — 2) das Zeug, das Geräth; ribiška s., Dict.; lovska s., Cig.; kuhinjska s., C.; bojna, vojaška s., Cig., C.; hišna s., die Hauseinrichtung, ogr.- C.; — 3) kraj, kjer se kaj spravlja: = žep, Dol.; — = mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi obelo, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) das Lab, Štrek.
  72. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
  73. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme- Erj. (Torb.); prim. špurati se.
  74. srborı̑tka, f. die Frucht der Hagebutte ("Hetschepetsch"), Dict., C., Ip., Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
  75. sȓčnik, m. 1) = srčni mehur, der Herzbeutel, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) glavni steber pri stogu ali tudi pri strešnem odru, Tolm.- Erj. (Torb.); ( der Mast bei den Zimmerleuten, Cig.); — 3) der Mittelfinger, Z., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) = srčnica 2), Medv. (Rok.).
  76. srẹpínja, f. die Schauderhaftigkeit, Ip.- Mik.
  77. stẹ̑nj, m. der Docht, Alas., Dict., Guts., Cig., Jan., Ip.- Mik., Štrek., nk.; ne bo tlečega stenja ugasnil, Ravn.; vrvčasti s., der Schnurdocht, DZ.; — prim. stsl. stênь, Schatten, Mik. (Et.).
  78. stǫ̑gljaj, m. 1) der Schnürriemen, Meg.- Mik., Guts., Mur., Cig., C.; = jermen pri črevljih, Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Črniče ( Goriš.); — 2) spodnji obšev pri ženskem krilu, Kres- Erj. (Torb.); — prim. stogla.
  79. strȃclja, f. neka vrsta bekovih trt ( prim. it. strozzatoio = Strick), Ip.- Erj. (Torb.).
  80. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
  81. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
  82. svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  83. svẹčȃvnik, m. eine Art Enzian (gentiana asclepiadea), Ip.
  84. svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  85. 2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
  86. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  87. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  88. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
  89. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
  90. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
  91. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  92. škȓł, -lı̑, f. = skrl, skril, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Gor., BlKr.
  93. škrljíca, f. = škrjanec, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  94. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  95. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
  96. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
  97. tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe ( ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.
  98. tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  99. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
  100. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).

   1 101 201 301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA