gn=Ip. (101-200)

101. 1. kozòł, -ǫ́la, m. 1) posodica narejena z drevesnega luba, das Rindenkörbchen, Ip.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.), Dol., Št.- C., Gor.; poln k. rdečih smokvic (jagod), Erj. (Izb. sp.); — 2) = voder, C.; — tudi: kózoł in kozǫ́ł, Valj. (Rad).
102. 1. kozǫ̑łəc, -łca, m. dem. kozol; 1) das Rindenkörbchen, C., Ip.- Erj. (Torb.); k. ali korec iz smrekove kože, Zv.; — 2) marogasti k. = marog. kozuljec, Medv. (Rok.).
103. kranjíca, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
104. kráševka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
105. 2. krẹ́pa, f. = kepa, die Erdscholle, der Schneeball, Jan., Šol., Ip., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
106. krhljȃnka, f. in Würfel geschnittene Rüben (als Speise), V.-Cig., ogr.- C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
107. kripę̑vəc, -vca, m. die Filzlaus, Ip.- Mik. (Et.); — prim. krpelj.
108. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
109. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
110. kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
111. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
112. lȃt, latı̑, f. = lat 3), Ip.- Erj. (Torb.).
113. latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
114. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
115. 2. lȃzar, -rja, m. 1) ein Kind, das noch nicht gehen kann, M.; — 2) die Nacktschnecke (limax sp.), Ip.- Erj. (Torb.).
116. ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.- Cig., Jan., C., DZ., Ip.- Mik., Štrek., Kras, Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Šempas- Erj. (Torb.).
117. lẹtávina, f. das Geflügel, Vrsno- Erj. (Torb.), Goriška ok., Ip.
118. líba, f. s to besedo zovejo gosi ali race, C., Dol.- Z., Št.- Valj. (Rad); — = kokoš, Ip.- Erj. (Torb.).
119. lı̑j, m. das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Met., Ip.- Erj. (Torb.), Goriš., Dol.; — = lijec, der Trichter, Alas., Štrek., DZ., Vrt., Notr.
120. lı̑jəc, -jca, m. dem. lij; der Trichter, Cig., Jan., Štrek., Ip.- Erj. (Torb.).
121. lobodíka, f. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
122. lǫ́cənj, -cnja, m. = locen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — die gebogene Rebe, BlKr.; ukrivljena palica pri pletenici, Ip.- Erj. (Torb.).
123. lopática, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, kleiner Spaten; — der Kohlenschieber, Jan. (H.); — die Wasserradschaufel, C.; — zidarska l. = žlica, die Maurerkelle, Cig., C.; — 2) die Klinke, die Radsperre am Webestuhle, Cig., Jan.; — 3) das Schulterblatt (scapula), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.); v lopatici me boli, C.; — 4) der Flossenfuß, Z.; — die Schwimmhaut, V.-Cig.; — 5) jeziček v piščali, Ip.- Erj. (Torb.); — 6) die Nestfeder, Cig.; ptiči so še v lopaticah, Brkini- Erj. (Torb.); — 7) der feigwurzelige Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Cig., Jan., Tuš. (R.).
124. lǫ́va, f. 1) der Fang: Za gnezdece novo, Za slavčico vem; Komu pa to lovo Povedati smem? Vod. (Pes.); — 2) wildes Treiben, wilde Jagd: to je bila lova! Ip.- Levst. (Rok.).
125. 2. málinəc, -nca, m. 1) dem. malin, eine kleine Mühle, M.; — 2) der Taumel- oder Drehkäfer (gyrinus natator), zato tako zvan, ker se vrti, kakor malinec, Ip.- Erj. (Torb.).
126. 2. māna, f. snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev ( prim. it. manna, ein Bündel), Ip.- Erj. (Torb.).
127. mandȃnje, n. odrezovanje trtnih vršičev, Prim., Ip.; — taki odrezani vršiči: trtno m., Vrtov. (Km. k.).
128. mandáti, -ȃm, vb. impf. trte m. = zelene trte trebiti, obrezovati, Vrtov. (Vin.), Ip., Prim.; — prim. it. mondare, reinigen, rimondare gli alberi, ausästen.
129. mánək, -nka, m. = menek, die Aalraupe, Ip.- Erj. (Torb.).
130. mȃrvinj, m. 1) neka vinska trta, = javornik, glavačica, rumenjak, Ip.- Vrtov. (Vin.); — 2) der Mar-, March-, Markwein, = der Wein der windischen Mark, C., Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
131. maslę́nka, f. 1) das Butterrührfass, C., Valj. (Rad), BlKr.; — 2) das Schmalzbrötchen, das Schmalzkipfel, Mur.; — 3) die Butterbirne, Cig., C., Tolm., Kras, Mariborska ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; — tudi neko jabolko. Ip.- Erj. (Torb.); der Balsamapfel, C.; — 4) eine Art Angerblume mit gelben Blüten, ("krave imajo od nje več masla"), C.; — = maselnica, maselnik, die Feldlilie (lilium martagon), Cig.
132. mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
133. méja, f. 1) die Grenze; na meji, an der Grenze; črez mejo uiti; — 2) meja ali živa meja, ein lebendiger Zaun, die Hecke; mejo klestiti; — 3) das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain, BlKr.- M., Mik., Cirk.- Baud., Ip., Idrija- Erj. (Torb.), Polj.; v mejo iti, Tolm.; — 4) Klarina m., neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.).
134. mekȗžnica, f. neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
135. mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
136. merčı̑n, m. = merčun, der Messer, Cig.; cestni m., Cig.; — der Aichner, Cig.; — pos. der Weinmesser, Alas., M., Vrtov. (Vin.); vsaka vas na Ipavskem ima svojega merčina: "kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar z njim pogodil za ceno, potem pokliče merčina, da toči in meri", Ip.- Erj. (Torb.); — der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Hrušica- Erj. (Torb.), Tolm.- Levst. (M.), Štrek.; rudarstveni m., der Bergbauingenieur, DZ.; stavbinski m., der Bauingenieur, Cig.
137. 1. mę̑t, -ı̑, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.- Erj. (Torb.), Celjska ok.
138. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
139. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
140. mócver, -ę́ra, m. mokrotna senožet, Ip.- Erj. (Torb.).
141. mocvę̑rnat, adj. feucht, Ip.- Erj. (Torb.).
142. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
143. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
144. mrdáč, m. neka češpa, Ip.- Erj. (Torb.).
145. mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.
146. mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
147. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
148. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
149. múrvovka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
150. 2. múzəc, -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
151. náfa, f. mala posodica, v katero devajo grozdje pri trgatvi, Ip.- SlN.; — mera, ki drži tri bokale, C.; — prim. nem. Napf, C.
152. napẹnjȃvəc, -vca, m. ein gestreckter, langer Rebenzweig, der Strecker, Ip.; plantni napenjavci, Vrtov. (Vin.).
153. naperjávati, -am, vb. impf. n. koga, jemanden aufstacheln: poprej ga je naperjaval na pravdo, a potem je pričal proti njemu, Ip.- Erj. (Torb.).
154. nárok, adv. zur Hand: n. mi je, Cig., Ip.- M.; — od narok biti, entlegen sein, Polj.; — iz: na roko.
155. násuvati, -am, vb. pf. = nasuniti, anfüllen: kdo bode násuval ("nasval") tebe, ki sneš, kolikor vidiš, Ip.- Erj. (Torb.).
156. natìč, -tíča, m. der Stecken, die Stange, der Ast, an dem Erbsen o. Bohnen emporranken, das Steckreis, die Bohnen-, Erbsenstange, Mur., Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; tudi: nátič, -tíča, Notr.
157. nę́šlej, m. der Schuhriemen, Ip.; — prim. nem. Nestel.
158. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
159. obnȃšanje, n. 1) die theophorische Procession, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek. (Let.), Črniče ( Goriš.); — das Kirchweihfest, Ip., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) das Betragen, das Benehmen; — die Geberden, die Action ( z. B. eines Schauspielers), Mur., Cig.; — 3) das Verleumden, C.
160. 1. obrívati, -am, vb. impf. mit den Händen das Unkraut ausraufen, jäten ( opp. pleti), Ip.- Mik., Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
161. 2. ǫ́cət, -cta, m. die Ackerkratzdistel (cirsium arvense), Ip.- Erj. (Torb.); — prim. osat. (?)
162. óčman, m. = očim, Štrek., Kras, Ip., Ist.- Erj. (Torb.).
163. odlajìv, -íva, adj. schnippisch, vorlaut, Ip.- Erj. (Torb.).
164. okíniti, -kı̑nem, vb. pf. = oveniti (o rožah), Ip., GBrda; — prim. kiniti 2).
165. ókom, adv. v okom priti čemu, einer Sache (einem Übel) zuvorkommen, steuern, Einhalt thun, Cig., C., M., nk., ob laški meji- Levst. (Rok.), Tolm., Ip.; tudi: okom priti, Tolm.
166. olȗbje, n. coll. perje okolo koruzne latice, die Maisschalen, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.), Pivka ( Notr.).
167. omàh, -máha, m. 1) der Überschlag ( z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Celjska ok.; kolo dobi omah, Notr.- M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.- M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.- Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.
168. omədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad omedleti; 1) (wiederholt) ohnmächtig werden; — verschmachten: od žeje o., Z.; od žalosti o., Jsvkr.; — 2) schmachtend o. heftig nach etwas verlangen; o. na kaj, Ip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.; o. za čim, BlKr.; za večnim žitkom o., ogr.- Valj. (Rad); kdor ima, nagniva (= pije), kdor nima, omedleva, Kras- Erj. (Torb.).
169. omŕsniti se, -mȓsnem se, vb. pf. die Faste brechen, Z., Mik.; — sich letzen, Ip.- Mik.
170. omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.- Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
171. opìh, -píha, m. der Sellerie (apium graveolens), Habd., Jan.; — die Petersilie (petroselinum sativum), Tolm., Ben.- Štrek. (Let.); — der Hahnenfuß (ranunculus), (opíh) Ip.- Erj. (Torb.); — prim. nem. Eppich, iz lat. apium.
172. opíščiti se, -im se, vb. pf. 1) sich mit einem Ausschlag (Bläschen) bedecken: koža se opišči, Glas.; — 2) te (vinske) trte se še opiščijo, diese Reben werden sich noch erholen, Ip.- Erj. (Torb.).
173. oplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. 1) kahl machen, Mur.; glave bodo oplešene, Škrinj.; — 2) kahl werden, Ip., Dol.
174. opletę́nka, f. die Kranzeljungfer, Cig., Ip.- M.
175. oplìn, -plína, m., Cig., Danj.- Valj. (Rad), Ip.; pogl. oplen.
176. opȓtnica, f. 1) das Tragband, das Tragseil, der Tragriemen, Cig., Jan., Dol., Notr., Tolm.- Štrek. (LjZv.); — 2) der Hosenträger, Ip.- Svet. (Rok.).
177. oprtnják, m. = oprtnik, LjZv., Ip.
178. órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.- C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.
179. osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.- C.; — 6) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
180. osı̑pka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.).
181. ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. ( Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).
182. ostrȗžək, -žka, m. 1) das Abschabsel, Cig.; nav. pl. ostružki, Cig., Jan.; z. B. die Abschabsel von rohen Erdäpfeln, Ip.- Erj. (Torb.); rožni ostružki, die Hornspäne, Cig.; glavničarski ostružki so dober gnoj, Vrtov. (Km. k.); srebrni ostružki, die Silberkrätze, DZ.; zlatarski ostružki, die Goldschmiedskrätze, Cig.; — ostružki, die Drechselabfälle, Cig., Jan.; — Hobelspäne, Cig., Jan.; ( rus.); — 2) der entkörnte Maiskolben, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
183. oščìp, -ščípa, m. eine Traubengattung, (ošip) Ip.- C., Vrtov. (Vin.).
184. palȃdič, m. der Weinrebenpfahl, Vrtov. (Vin.), Nov., Ip.; — prim. it. palata, das Pfahlwerk.
185. pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
186. páličnice, f. pl. der Orion, ein Gestirn, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
187. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
188. palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
189. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
190. pę́rjevka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
191. pę́tək, -tka, m. 1) der Freitag; veliki p., der Charfreitag; v petek in svetek, an Werk- und Feiertagen; eno obleko imam za petek in svetek; kadar bo v petek nedelja = nikoli, Cig.; — 2) suhi p., der Riesenbockkäfer (cerambyx heros), Ip.- Erj. (Torb.).
192. pẹtelı̑nčək, -čka, m. dem. petelinec; 1) ein kleiner Hahn; — 2) der aufrechtstehende Theil des weiblichen Kopftuches: peča z bahatim petelinčkom, LjZv.; — 3) der Schlickkrapfen, Cig.; — 4) das Backrädlein, Cig.; — 5) ime raznim rastlinam: eine Art Knabenkraut o. Ragwurz (orchis albida), Cig.; — die Klatschrose (papaver rhoeas), Cig.; — der Hundszahn (erythronium dens canis), C.; — der Erdrauch (fumaria), Medv. (Rok.); — die Erdscheibe (cyclamen), Jan. (H.); — pl. petelinčki, die Bärentatze (clavaria flava), Ip.- Erj. (Torb.); tudi: der Hornklee (lotus corniculatus), Josch.
193. 2. pétlja, f. 1) = pecelj, der Obststengel, der Traubenstengel, Mur., Cig., C., Mik.; grozdova p., C.; — der Blattstiel, Cig.; — die Weinrebenranke, Levst. ( LjZv.); — 2) rdeča p., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Ip.- Erj. (Torb.).
194. pískalica, f. 1) = piščal, die Pfeife, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Schlüsselblume (primula acaulis), Polj.
195. 2. píšča, f. = piščal, die Pfeife, Ip.- Erj. (Torb.).
196. pı̑šəv, -švi, f., Ip.- Erj. (Torb.); pogl. piščel, piščal.
197. pišóta, f. dež z vetrom ( prim. ben.-it. pissoto, beseicht), Ip.- Erj. (Torb.); mraz in pišota, Vrtov. (Vin.).
198. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
199. 2. plānta, f. die Rebenreihe (zwischen Äckern), Štrek., Ip.; die Rebenhecke, das Rebenspalier, C., Z.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
200. plateníca, f. 1) odžagano drevo, iz katerega deske žagajo, der Sägeblock, (tudi: platanica), zapŠt.; — 2) = breskva, ki se da razklati, kalanka, krojenica, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) ein Leinwandstück, Mur.

   1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani