Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=Ip.,ko=Ipavska dol.,ko=Šenpas v Ipavski dol. (266-365)

  1. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
  2. skovúlati, -lam, -ljem, vb. impf. heulen: pes skovulje, Ip.- Erj. (Torb.).
  3. skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Goriška ok., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  4. sladkočȓnəc, -nca, m. neka vinska trta, Ip.- Z.
  5. sladúlja, f. neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  6. smǫ̑kvica, f. dem. smokva; 1) eine kleine Feige; — 2) die Erdbeere, Gor.- Mur., Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) die Feigenbirne, C.
  7. sołdàn, -ána, m. = lapor, der Mergel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin., Km. k.), LjZv., Goriš.; der Schiefer, Štrek.; — verwitterter Sandstein, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) terra saldana, Schweißsand, Štrek. (Arch.).
  8. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
  9. soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna- Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.- Erj. (Torb.); (benetsko- it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
  10. spòn, spóna, m. die Wiede, Ip.- Mik.
  11. sprȃva, f. 1) der Vergleich, ein gütliches Abkommen, die Versöhnung, die Sühne; boljša je kratka sprava nego dolga pravda; spravo delati, Meg.; spravo piti, den Ausgleichstrunk trinken, Dol.; — 2) das Zeug, das Geräth; ribiška s., Dict.; lovska s., Cig.; kuhinjska s., C.; bojna, vojaška s., Cig., C.; hišna s., die Hauseinrichtung, ogr.- C.; — 3) kraj, kjer se kaj spravlja: = žep, Dol.; — = mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi obelo, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) das Lab, Štrek.
  12. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
  13. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme- Erj. (Torb.); prim. špurati se.
  14. srborı̑tka, f. die Frucht der Hagebutte ("Hetschepetsch"), Dict., C., Ip., Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
  15. sȓčnik, m. 1) = srčni mehur, der Herzbeutel, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) glavni steber pri stogu ali tudi pri strešnem odru, Tolm.- Erj. (Torb.); ( der Mast bei den Zimmerleuten, Cig.); — 3) der Mittelfinger, Z., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) = srčnica 2), Medv. (Rok.).
  16. srẹpínja, f. die Schauderhaftigkeit, Ip.- Mik.
  17. stẹ̑nj, m. der Docht, Alas., Dict., Guts., Cig., Jan., Ip.- Mik., Štrek., nk.; ne bo tlečega stenja ugasnil, Ravn.; vrvčasti s., der Schnurdocht, DZ.; — prim. stsl. stênь, Schatten, Mik. (Et.).
  18. stǫ̑gljaj, m. 1) der Schnürriemen, Meg.- Mik., Guts., Mur., Cig., C.; = jermen pri črevljih, Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Črniče ( Goriš.); — 2) spodnji obšev pri ženskem krilu, Kres- Erj. (Torb.); — prim. stogla.
  19. strȃclja, f. neka vrsta bekovih trt ( prim. it. strozzatoio = Strick), Ip.- Erj. (Torb.).
  20. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
  21. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
  22. svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  23. svẹčȃvnik, m. eine Art Enzian (gentiana asclepiadea), Ip.
  24. svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  25. 2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
  26. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  27. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  28. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
  29. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
  30. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
  31. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  32. škȓł, -lı̑, f. = skrl, skril, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Gor., BlKr.
  33. škrljíca, f. = škrjanec, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  34. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  35. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
  36. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
  37. tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe ( ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.
  38. tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  39. tesalíca, f. = široka tesarska sekira, s katero se "obtesavajo" hlodi, Ip.- Erj. (Torb.).
  40. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  41. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  42. tóžba, f. die Klage; die gerichtliche Klage; tožbo podati, die Klage erheben, Cig.; tožbo pognati pred sodnika, Levst. (Pril.); = tožbo sprožiti, DZ.; pod tožbo biti, im Anklagestand sein, Cig.; tožba je ostala mrtva, der Process wurde sistiert, Ip.
  43. trdorę̑pka, f. neka smokva, Slap ( Ip.)- Erj. (Torb.).
  44. trebijȃn, m. neka vinska trta, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  45. tríga, f. = 2. trilja, Kras, Ist., Ip.- Erj. (Torb.).
  46. trı̑ja, f. = 2. trilja, Kras, Ist., Ip.- Erj. (Torb.).
  47. 2. trı̑lja, f. neka igra, das Mühlenspiel, ( ben.-it.: tria, tavola a mulino, das Mühlfahren), Kras, Ist., Ip.- Erj. (Torb.).
  48. tȓnək, -nka, m. dem. trn; 1) ein kleiner Dorn; — 2) die Fischangel; na t. loviti ribe; — 3) der Dornfortsatz am Wirbelknochen, Erj. (Som.); — 4) die unentwickelte Feder, der Kiel, Ip.- Erj. (Torb.); — 5) die Spindel am Spinnrade, C.; — 6) das Züngelchen am Gewehr, Jan. (H.); der Schneller, C.; — 7) der Nasenring (für Schweine), V.-Cig.
  49. trȗšje, n. 1) = senen drobir, das Heuicht, Erj. (Torb.); — 2) trockenes Reisig, Ip., GBrda.
  50. 1. tȗłəc, -łca, m. dem. tul; 1) der Köcher, Guts., Cig., Mur., Hal.- C.; strelni t., der Pfeilköcher, Meg.; — 2) der Hutgupf, Rez.- C.; — 3) die Röhre, Cig., Žnid., SlN.; — die Dille, Jan.; — etwas Zusammengerolltes, Rez.- C.; — 4) die Blattscheide, Cig.; die Blütenscheide, Tuš. (B.); — 5) das Öhr für einen Stiel ( z. B. an der Hacke), C.; — 6) = podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v katerem suše sadje, Ip.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 7) neka past za polhe, Slc.; — 8) die Kluft im Hangenden ( mont.), V.-Cig.
  51. tȗrščak, m. 1) der Winterlein; — 2) turščák = koruza, der Mais, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sammetblume (tagetes), SlGor.- C.
  52. ujẹ̑d, f. 1) das Bauchgrimmen, die Kolik, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ip.- Mik., Hrušica (Ist.), Kras, Soška dol.- Erj. (Torb.), DZ., Savinska dol.; vetrovna u., die Windkolik, C.; — 2) = ujeda 1), der Raubvogel, Valj. (Rad); — 3) die Aufreibung der Haut, die Reibwunde, C., Z.
  53. úrhovka, f. neka breskva (zori o sv. Urhu), Ip.- Erj. (Torb.).
  54. ušèn, -ę́na, m. der Rothlauf ( nam. pšen, kakor ušeno nam. pšeno), Ip.- Erj. (Torb.).
  55. vánger, -rja, m. steinerne Thürpfoste, V.-Cig., Ip.- Mik. (Et.); — prim. bangar.
  56. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
  57. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk- Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
  58. vę́zən, -zna, adj. 1) Binde-: vę̑zni tram, der Bindebalken, Cig.; vezni samoglasnik, der Bindevocal ( gramm.), Cig. (T.); — 2) bündig, verbindlich, Mur., Cig.; — 3) fest zusammenhangend: vezna prst, Ip.
  59. vı̑šča, f. = repno natje, GBrda- Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Banjščice, Bodrež, Tolm.- Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — okrogla repa, Solkan- Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).
  60. vítəł, -tla, m. 1) die Weberspule, Jarn., Mik.; — 2) die Spindel, Mur., C.; — 3) das Hölzchen, womit man das gehaspelte Garn in Knäuel windet, C., Z.; — 4) der Haspel, die Winde, um Lasten damit in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- M., C., Sen. (Fiz.), DZ.; die Wagenwinde, Ip.- Levst. (M.); der Göpel, Cig., Jan., Cig. (T.).
  61. vitọ̑r, m. (vitur) Ip.- Mik., pogl. otor, utor.
  62. vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.- Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — ( fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.
  63. volǫ̑vnik, m. 1) der Ochsenstall, C.; — 2) neka trta, Ip.- Erj. (Torb.); = volovina, Vrtov. (Vin.); — die Blüte der Herbstzeitlose, C., DSv.
  64. volǫ̑vnjak, m. 1) der Ochsenstall, Cig.; — 2) = volovnik 2), Ip.- Erj. (Torb.).
  65. vǫ́nga, f., nam. volga, Ip.- Erj. (Torb.).
  66. vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. ( LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga ( acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  67. 1. vránka, f. 1) kozje ime, Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) der scharfe Hahnenfuß (ranunculus acer), C., SlGor.- Erj. (Torb.).
  68. vrhpọ̑ljəc, -ljca, m. neka trta, Nov., Ip.- Erj. (Torb.).
  69. vrtę̑nica, f. neka trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  70. vstȃva, f. der Schuhfleck, Ip.- Erj. (Torb.).
  71. vzmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. moralisch verderben, v. se, verderben, ausarten (od it. malizia, Bosheit, Tücke), Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.).
  72. vzpríčo, praep. c. gen. = spričo, wegen, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Idrija.
  73. zadníti, -ím, vb. pf. ein Gefäß mit einem Boden versehen, bodmen, Cig., Fr.- C., Ip.- Erj. (Torb.); mit dem Fassthürchen schließen: z. lodrico, Kras; — mittelst einer Nuth aneinander fügen, spunden: zadnjene deske, gespundete Bretter, DZ.; — (zadnit [ nam. zadnjen] mit einem Boden versehen oder damit luftdicht verschlossen: zadniti sodi, Vrtov. [Km. k.]; — übhpt. verschlossen: Nebni ves oblok [oblog] Je zadnit v okrog, Danj. [Posv. p.]; — mit dem Schnupfen behaftet: pošasten ali zadnit, Vrtov. [Vin.]).
  74. zádoł, -ǫ́la, adj. herbe (le o nezreli smokvi), Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  75. zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.- Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.- C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.- Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
  76. zajẹ́dati, -am, vb. impf. ad zajesti; 1) z. koga, beim Essen zu verdrängen oder ihm zuvorzukommen suchen, so dass er zu kurz kommt, Cig., C.; ( fig.) jemanden in seinen Rechten verkürzen, Fr.- C.; — 2) durch Essen verbrauchen, verzehren, verprassen, Cig.; — 3) hineinbeißen, M.; zajeda me, ich habe Bauchgrimmen, Celjska ok.- C.; — zajeda mi kaj, es wurmt mich etwas, Glas.; — als Schmarotzerpflanze an anderen Pflanzen wachsen, C.; ta rastlina ne zajeda drevesa, Zv.; — 4) mit beißenden Worten necken, Cig., M., Ip.; chicanieren, Jan.; — 5) z. se, sich einfressen, Z.; morje se zajeda v suho zemljo (bildet Einbuchtungen), Jes., Zora.
  77. zamȃłka, f. = odimalka, eine angeschwollene Lymphdrüse am Halse, Ip., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  78. zapéči, -péčem, vb. pf. 1) hineinbacken; — 2) ausbacken, hart backen; dobro zapečeno, gut ausgebacken; kup dobro zapečenih regelj, Erj. (Izb. sp.); — 3) hartleibig machen: ta jed me vselej zapeče (verstopft mich), Kras, Ip.- Erj. (Torb.); živali se zapeče (wird hartleibig), Št.; zapečen biti, hartleibig sein, keine Öffnung haben, Cig., Jan.; ( pos. o živali): žival je zapečena, Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.); zapečeno blato, harte Excremente, Lašče- Levst. (M.); — 4) beim Backen, Braten verderben, verbacken, verbraten, Mur., Cig., Jan.; — 5) einen brennenden Schmerz verursachen; ( fig.) to ga je v srce zapeklo, das that ihm in der Seele weh, Mur.; besede moje so jih zapekle, LjZv.; ta strogost ga je zapekla in razžalila, LjZv.; — 6) z. v lica = zardeti, roth werden, Cig., Jan.; V lice zapekla sem, Vod. (Pes.); kako je v lice zapekla! Erj. (Izb. sp.).
  79. 1. zapẹ́kati, -pẹ̑kam, vb. impf. ad zapeči; 1) hineinbacken: srebrne novce z. v pogače, Let.; — 2) hartleibig machen, verstopfen, Kras, Ip.- Erj. (Torb.); zapekajo nekatere jedi život, Cig.; zapeka se mu, er ist hartleibig, Cig.; tudi: zapeka se po njem, zapeka se mu po črevih, Cig.
  80. zavọ́riti, -vọ̑rim, vb. pf. sperren: voz z., Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.
  81. zavọ̑rnica, f. die Bremse, Cig., Jan., DZ.; — die Radsperrkette, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Idrija, Dol.; (závornica, Gor., BlKr., jvzhŠt.).
  82. zę́brna, n. pl. das Zahnfleisch, Ip.- Erj. (Torb.); (zebrne, f. pl., Kras- Mik.; = zebrni, f. pl., Kras- Cig.).
  83. (zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.- Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.- M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
  84. zeleníka, f. 1) neka vinska trta, Rihenberk, Dol.- Erj. (Torb.), Št.; — der Grünhainer, Trumm.; der Hainer, Vrtov. (Vin.); — tudi: vino od te trte; — 2) neko jabolko, Ip., Brkini- Erj. (Torb.); — 3) immergrüner Buchsbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.), Vrt.; — 4) unreifes Obst, Lašče- Levst. (M.); — 5) ein blasser junger Mensch, Lašče- Levst. (M.).
  85. zemljáti, -ȃm, vb. impf. (den Boden) mit frischer Erde versetzen, (um ihn fruchtbarer zu machen), Ip.
  86. znósəc, -sca, m. die Mauerbiene (megachile muraria; osmia sp.), Ip.- Erj. (Torb.).
  87. zǫ́na, f. 1) schlechte, taube Getreidekörner, Rib.- M., Št.- C., Ip.- Erj. (Torb.); = slabo, drobno proso, Lašče- Erj. (Torb.); — = kar pri vejanju žita med plevami in zrnjem ostaja, Zv.; — 2) der Schauder, Dol.- Cig., Jan.; zona me obhaja, Cig., Gor.- Zv., (izprehaja) BlKr.; zona ga popade, Nov.- C.
  88. 2. zọ̑ra, f. 1) der Rindschmalzsatz, Celjska ok.- C.; die Bratensauce, Z., C.; — 2) die Molken, (zura) Ip.- M.
  89. 1. zrẹ́jati, -jam, -jem, vb. impf. reifen, C., Z.; žito, grozdje zreje, začne zrejati, Kras, Ip.- Levst. (Rok.); = z. se, Štrek.
  90. zúbəlj, -blja, m. die Flamme, Cig., Jan., Vrt.- C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  91. zvončə̀k, -čkà, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen; die Klingel; — die Schelle, Cig., Jan.; — 2) das Halszäpfchen der Schweine, Fr.- C.; — 3) morski zvončki, Seetulpen oder Seepocken (balanidae), Erj. (Ž.); — 4) die Glockenblume (campanula); nav. pl. zvončki, Cig.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Cig., Jan., Tuš. (R.), Nov.- C.; — zvončki, die Zaunwinde (convolvulus sepium), C., Medv. (Rok.); — neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.); — tudi: zvónčək.
  92. zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.
  93. žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.- M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.- Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji- Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).
  94. žı̑gra, f. 1) der Holzzunder, Ip.- Mik.; — 2) kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
  95. žǫ́ra, f. = žor, Ip.
  96. žr̀h, žŕha, m. der Sarkophag, die Grust, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — pogl. žerh.
  97. žúra, f. = žur, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; skuto denejo v prtiček, da se sprime in čista žura odteče, Vrtov. (Km. k.).
  98. žurę́nčək, -čka, m. = leščnik, ki rad gre iz skledice, Ip.- Erj. (Torb.).
  99. žurína, f. die Hülse der Hülsenfrüchte, C., Z., Ip.- Erj. (Torb.).
  100. žurževína, f. neka trta (= gned, Ip.), GBrda- Erj. (Torb.).

   1 66 166 266


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA